Piše: Andrej Sekulović
Nova razkritja v knjigi »Komisarka« Igorja Omerze naj bi dokazovala povezanost Marte Kos z Udbo. Janez Janša opozarja, da je v tem primeru slovenska komisarka za širitev EU največje varnostno tveganje za Evropo. Je Kosova lagala pred Evropskim parlamentom? Njeno zaslišanje bo ponovljeno.
Publicist in raziskovalec, ki se podrobno posveča delovanju jugoslovanskih tajnih služb, mag. Igor Omerza je v začetku marca tako v Ljubljani kot v Evropskem parlamentu v Strasbourgu predstavil svojo novo knjigo Komisarka, ki se osredotoča na politično pot in povezave evropske komisarke Marte Kos z nekdanjo jugoslovansko tajno politično policijo – Udbo. Predstavitev knjige, ki je bila prevedena tudi v angleščino, je v prostorih Evropskega parlamenta organizirala slovenska evropska poslanka Romana Tomc iz Evropske ljudske stranke (EPP). Kot kaže, je knjiga požela veliko zanimanja, saj je po predstavitvi Evropska ljudska stranka zahtevala ponovno zaslišanje komisarke Marte Kos. Slednja se namreč po Omerzovih razkritjih v knjigi sooča z novimi obtožbami, povezanimi s sodelovanjem z zloglasno Udbo v 80. letih prejšnjega stoletja. Le nekaj dni po predstavitvi knjige je obremenjujoče trditve predstavila Romana Tomc, ki zaseda tudi položaj podpredsednice EPP. Tomčeva je Evropski komisiji poslala pisno opozorilo, v katerem zahteva preiskavo in navaja, da ima nove dokaze o sodelovanju Kosove z jugoslovansko obveščevalno agencijo. Prav tako je komisijo vprašala, če namerava preiskati te obtožbe in ali bi nadaljnja razkritja lahko vplivala na verodostojnost komisarke. Marta Kos je sicer leta 2024 na zaslišanju pred poslanci zatrdila: »Nikoli nisem bila sodelavka ali obveščevalka tajne službe Jugoslavije.« Obtožbe pa je označila za »laži in dezinformacije«.
Če se dokumenti o njenem sodelovanju z Udbo zares nahajajo v Beogradu, je z njimi verjetno seznanjena tudi Moskva, ki bi Marto Kos kot komisarko za širitev lahko izsiljevala.
Največja varnostna grožnja za Evropsko unijo
V luči predvolilnega in povolilnega dogajanja in domnevnega tujega vmešavanja v volitve je Janez Janša izpostavil, da trenutno največje varnostno tveganje v Evropski uniji predstavlja ravno slovenska komisarka Marta Kos. »Razkrilo se je, da je lagala evropskim poslancem,« je opozoril Janša in nadaljeval: »Objavljeni so bili dokazi, iz katerih nedvoumno izhaja, da je sodelovala z jugoslovansko tajno policijo v tujini.« Dodal je, da bo Evropski parlament delno zaslišanje ponovil, in izpostavil, da njen trenutni položaj komisarke, zadolžene za širitev unije, predstavlja veliko težavo in tveganje. »Celotni arhivi jugoslovanske tajne policije, se pravi Udbe, službe državne varnosti, so v Beogradu. To, kar je gospod Omerza objavil, je deset dokumentov, a v Beogradu je najbrž še desetkrat več tega.« Kot je dejal, lahko tisti, ki posedujejo te dokumente, izsiljujejo komisarko, ki v komisiji pokriva širitev, ob tem pa izpostavil, da sta Srbija in Ukrajina kandidatki, ter opozoril tudi na »ruski dejavnik«. Zato je po njegovi oceni v tem trenutku to »največje varnostno tveganje za Evropo, ki prihaja iz Slovenije in nas bo zaradi tega še bolela glava«. Dodal je, da Evropska komisija ta čas sprejema ključne odločitve glede Ukrajine in financiranja vojaške pomoči: »V tej komisiji pa sedi oseba, o kateri imajo v Moskvi zelo verjetno zelo obremenjujoče dokaze.« Na koncu je dodal še, da če bi Marta Kos na zaslišanju v Evropskem parlamentu priznala in obžalovala sodelovanje s tajno službo, to verjetno ne bi več predstavljalo težave, saj je tako nihče ne bi mogel izsiljevati. »Ampak ona je izrecno zanikala, kar pomeni, da je vzpostavila argument za izsiljevanje,« je še opozoril.
Zapisana kot »Tara« in »Blanka«
Igor Omerza je v knjigi objavil arhivske dokumente iz poznih 80. let prejšnjega stoletja, ki vsebujejo zapise pod kodnima imenoma »Tara« in »Blanka«. Šlo naj bi za operativni imeni Marte Kos. Sprva naj bi sodelovala pod prvim imenom, pod drugim pa potem, ko se je zaposlila na nemškem radiu Deutsche Welle v Kölnu. Dokumenti opisujejo ravno njeno zaposlitev pri omenjenem nemškem mediju, kot tudi njene stike s tajno službo. Dokumenti naj bi vključevali natančne datume, naloge in opise njenega delovanja. Omerza potrjuje, da gre zares za Marto Kos, in razkriva, da naj bi bila pri Udbi sprva evidentirana kot posredovalka informacij, kasneje pa celo kot sodelavka, kar pomeni bolj intenzivno raven sodelovanja. O sporni preteklosti komisarke za širitev je Omerza nedavno spregovoril tudi v intervjuju za bolgarski medij BGNES. Podobno kot Janša je izpostavil, da nekdo s takšno preteklostjo nikakor ni primeren za vodenje širitvene politike Evropske unije, zlasti zaradi velike možnosti izsiljevanja. Tudi sam je dejal, da je Beograd najverjetneje seznanjen z njenim ozadjem in preteklostjo, kar predstavlja veliko varnostno tveganje, če lahko do teh informacij dostopajo tudi druge obveščevalne službe. »Če so se njene vloge zavedale srbske tajne službe, se bojim, da bi se je lahko zavedale tudi ruske, kar je zelo slabo za nekoga na njenem položaju,« je dejal.
Janša opozarja, da bi Kosova lahko sama nevtralizirala grožnjo, če bi priznala svojo preteklost in se pokesala.
Manfred Weber: Laganje bo imelo posledice
V intervjuju za Planet TV pa je nove obtožbe glede slovenske komisarke za širitev na kratko pokomentiral tudi predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. »Če se v arhivih najdejo dokumenti, ki nakazujejo, da je trenutna slovenska komisarka res sodelovala z nekdanjo jugoslovansko tajno policijo in da je evropski javnosti lagala, ko je trdila, da ni bila del takšne Udbe, bi zahtevali njen odstop?« je novinar Luka Svetina vprašal Webra. Ta je najprej dejal, da zdaj ni čas za presojo glede tega, saj so se pojavile nove informacije in dejstva, je pa poudaril, da bo, če na vladni ali evropski ravni nek vladni voditelj laže parlamentu, to vsekakor imelo posledice. »Da bom zelo jasen: kar želimo zdaj, je, da celotna ekipa komisije dostavi rezultate, a jemljemo slovensko vprašanje zelo resno,« je še dejal Weber. Predsednik EPP je ob tem v pisni izjavi zapisal, da ne gre za vnaprejšnje obsojanje, da pa je treba preveriti in razjasniti vsa odprta vprašanja. Vsekakor pa je Weber zahteval, da Marta Kos v Evropskem parlamentu odgovori na vsa vprašanja, saj je to potrebno za ohranitev integritete in kredibilnosti Evropske komisije. Medtem Romana Tomc meni, da mora Marta Kos, če se izkaže, da je na zaslišanju lagala, nemudoma odstopiti.
20. aprila bo Marta Kos zaradi novih razkritij znova zaslišana v Evropskem parlamentu, in sicer na zasedanju odbora za zunanje zadeve.
Evropska komisija v bran Marti Kos?
Tako se bo morala Marta Kos zaradi novih razkritij znova pojaviti na zaslišanju pred poslanci Evropskega parlamenta in se zagovarjati glede svoje vpletenosti in povezav z bivšimi jugoslovanskimi varnostnimi službami. Sprva je bilo novo zaslišanje napovedano že za 16. marec, a se mu je Kosova izmaknila zaradi »prenatrpanega urnika«, tako da bo stopila pred odbor za zunanje zadeve (AFET) v parlamentu 20. aprila. Kot rečeno, je zahtevo za to izredno zaslišanje vložila Evropska ljudska stranka, potekalo pa ne bo samostojno, temveč v sklopu rednega zasedanju odbora. Kabinet komisarke za širitev na prošnje za odziv Marte Kos sicer ni hotel podati nobenih dodatnih komentarjev glede novih obtožb, je pa Kosovi v bran stopila Evropska komisija, ki naj bi trditve zanikala. »Evropski parlament je odobril njeno postavitev na položaj komisarke z enakimi postopki, ki veljajo za vse druge komisarje. Odbor za zakonodajo ni odkril nobenega konflika interesov. Drugega komentarja nimamo,« je suhoparni dejal predstavnik komisije.
(Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija, 2. aprila 2026.)
