Piše: dr. Metod Berlec, glavni in odgovorni urednik Demokracije
Do predsedniških volitev nas loči še deset dni. Po javnomnenjski anketi, ki jo je prejšnji teden za časnik Delo in POP TV naredila Mediana, ta čas največjo podporo med volivci uživa poslanec SDS Anže Logar, sledi mu odvetnica Nataša Pirc Musar (prvotno sta jo podprla Milan Kučan in Danilo Türk), tretje mesto pa s precejšnjim zaostankom za vodilnima pripada evropskemu poslancu iz vrst SD Milanu Brglezu, ki ga podpira tudi Golobovo Gibanje Svoboda.
Kot kaže, bo o novem predsedniku države odločal drugi krog. Še vedno pa poteka tesna bitka favoritov, saj se v drugi krog lahko uvrstita le dva. Logar bi po tej anketi dobil 23,6 odstotka glasov, Pirc Musarjeva 20,4 odstotka, Brglez pa 15,3 odstotka. Sledi zdravnica in kandidatka zunajparlamentarne stranke Re.snica Sabina Senčar s 6-odstotno podporo, nato so na začelju precej skupaj poslanec Levice Miha Kordiš s 4,9-odstotno, poslanec NSi Janez Cigler Kralj s 4,2-odstotno in kočevski župan Vladimir Prebilič s 3,4-odstotno podporo. Podatki te javnomnenjske raziskave kažejo, da je neopredeljenih še več kot 13 odstotkov vprašanih. V primerjavi z javnomnenjsko raziskavo izpred 14 dni se je delež tistih, ki bi na volitvah podprli Logarja, obdržal oziroma rahlo povečal. Drugače je pri Nataši Pirc Musar, ki je izgubila skoraj osem odstotnih točk podpore, medtem ko je Milan Brglez, ki je pozno stopil v predsedniško teko, pridobil nekaj več kot šest odstotnih točk.
Glede na omenjeno anketo je jasno, da še nič ni odločeno in da bo odločal vsak glas. Nataša Pirc Musar in Milan Brglez kot glavna kandidata tranzicijske levice v zadnjih dneh na javni sceni obračunavata drug z drugim, pri čemer je vprašanje, kdo bo iz tega izšel kot zmagovalec. Pirc Musarjevo nedvomno bremeni tranzicijsko-tajkunski nahrbtnik njenega moža, a Brglez nastopa bolj leseno in skrajno levičarsko. Za izvorno demokratično, pomladno stran je nedvomno pomembno, da se Logar prebije v drugi krog predsedniških volitev, kjer ima zaradi svoje zmerne desnosredinske drže realne možnosti za zmago. Kot pravi v intervjuju za tokratno številko revije Demokracija, nastopa sredinsko, ker je desnosredinski kandidat, pri čemer se zaveda, da je za zmago na predsedniških volitvah potrebnih več kot 50 odstotkov glasov. »Zmaga lahko kandidat, ki je široko sprejemljiv, ki ga na koncu podprejo volivci iz obeh političnih polov. In tako je tudi prav, saj je le takšen kandidat lahko predsednik vseh državljank in državljanov.« Pozitivno pri tem je, da Logar uradno nastopa kot neodvisni predsedniški kandidat, da ga podpira njegova matična stranka SDS, po novem pa tudi SLS. Njen novi predsednik Marko Balažic je tako javno sporočil, da so v stranki skozi demokratične procese sklenili, da »dr. Anže Logar uteleša tisto, kar Slovenija v tem trenutku potrebuje: pogled, usmerjen v človeka, zavedanje, da v funkciji predsednika RS predstavlja vse Slovenke in Slovence, in izkušenost v mednarodnih zadevah v času, ki terjajo jasen pogled. Prav tako ima potencial, da skupaj z mladimi obrazi novega vodstva Slovenske ljudske stranke v Slovenijo desno od sredine prinese novo energijo.« Skratka, pokazali so politični intelekt, saj skupaj s SDS stavijo na kandidata, ki v tekmo ni vstopil samo zato, da bi predstavljal stališča svoje stranke, ampak da bi se resno potegoval za zmago na volitvah za predsednika Republike Slovenije.
»Da pa Slovenija ne bo zapadla v avtokracijo (politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina, samodrštvo), kakršno imajo v Rusiji, je treba biti aktiven državljan,« sem zapisal v uvodniku 39. številke revije Demokracija. »Zapustiti je treba udobje kavča in iti oddat podpis za razpis treh zakonodajnih referendumov.« Ta in podobne pozive v izvorno demokratičnih medijih so ljudje slišali in šli množično oddajat podpise za razpis treh referendumov: o spremembah zakona o vladi, o spremembah zakona o RTVS in noveli zakona o dolgotrajni oskrbi. Skratka, za ustavitev samovolje vladajoče neosocialistične vlade. Zbranih je bilo več kot dovolj podpisov za vse tri referendume, ki pa jih mora uradno razpisati državni zbor in določiti datum izvedbe. S tem je bil vsaj začasno ustavljen popoln levičarski pogrom nad vodstvom RTV Slovenija.
A odpira se že nova fronta. Predsednica parlamentarne preiskovalne komisije (preiskovalna komisija o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih) Mojca Šetinc Pašek, poslanka Gibanja Svoboda, zvesta pripadnica Kučanovega klana, že zlorablja to komisijo za obračun z mediji, ki niso/nismo v lasti tranzicijske levice oziroma t. i. globoke države. Radi bi nas utišali s pritiski na naše potencialne oglaševalce. Zgodba, ki smo ji bili priča v času Šarčeve vlade, se ponavlja. Neoboljševiki preprosto sledijo voditelju boljševiške revolucije Vladímirju Iljiču Uljanovu – Leninu, ki ni presnel drugače mislečih. Brezobzirno jih je dal likvidirati, kot se je to reklo v partijskem žargonu. In naši neoboljševiki razmišljajo podobno. V postleninističnem smislu želijo uničiti vse medije, ki niso pod njihovim nadzorom, ali se jim nočejo/nočemo sluzavo udinjati. Na oblasti imamo torej putiniste, ki razmišljajo avtoritarno in nedemokratično, zaradi česar se jim moramo z vsemi sredstvi odločno upreti! S tem bomo ubranili slovensko demokracijo, pisano tako z malo kot z veliko začetnico.
