Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
“Čas bi bil, da se gospodje sodniki odločijo. Ker vlada ne ve, ali lahko ravna v tej smeri, v kateri ukrepajo tisti, ki so uspešnejši v boju z epidemijo, kot je recimo Avstrija, ali se pač sprijaznimo s situacijo, kakor bo, pač bo,” je dejal premier Janez Janša. Če bi se trend zanimanja, ki je za cepljenje nastal pred odločitvijo ustavnega sodišča nadaljeval, bi bili danes v položaju v katerem je povprečje v EU, je pojasnil predsednik vlade in dodal, da bi posledično imeli v bolnišnicah nekaj sto manj bolnikov, intenzivni oddelki pa ne bi pokali po šivih.
Državni zbor (DZ) je danes s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Janezu Janši in ministrom začel redno mesečno zasedanje. Vprašanja predsedniku vlade so bila povezana s plačevanjem davkov, korupcijo, predlogom za izredno usklajevanje pokojnin in epidemiološkimi ukrepi za nadaljnje preprečevanje širjenja covida-19. Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je za premierja napovedal vprašanje v zvezi s “korupcijo in mafijskim upravljanjem z državo”, v okviru samega vprašanja pa je navedel vedenjske in koruptivne spodobnosti vlade in povezavo z Rokom Snežičem, ki naj bi kadroval tudi v upravi Gen-i. Omenil je tudi ministre, ki govorijo o tem, kako bodo sodnikom trli jajca, tovornjake s Toninovimi maskami, poskuse privatizacije javnega zdravstva, davčna darila za tiste, ki imajo že tako ali tako največ. Pripomnil je, da vlada Janez Janše ustvari največ koruptivnih afer.
Korupcijo naj išče v vzporednem mehanizmu
Premier je Vatovcu torej odgovoril, da je naštel naslove raznih člankov v časopisih in ponovno poudaril, da Snežič ni niti njegov svetovalec niti svetovalec vlade. O mafijskem upravljanju države mu je med drugim povedal, da vzporedni mehanizem obvladuje velike dele sistemov in podsistemov. Spomnil je, kako se je med prvim in drugim krogom volitev leta 1990 uničilo 90 odstotkov državnih arhivov, razorožilo teritorialno obrambo, privatiziralo 100 tisoč stanovanj v državni lastni, privatiziralo se je vse osrednje tiskane medije. Spomnil je tudi na Moskovičevo vilo, ki je bila zamenjana za poslopje nekdanjega CK ZKS na Tomšičevi v Ljubljani. “V največji državni banki je bilo ob mižanju in kimanju državnih oblasti opranih milijardo 700 milijonov ameriških dolarjev iranskega denarja, ki je bil namenjen podpori terorizmu, izdelovanju jedrskega orožja, plačevanju iranske tajne službe,” je še dejal premier in izpostavil, da za to ni bil nihče obsojen, kar je še slabše, niti obtožen ni bil nihče. V tem poslu je bilo izplačanih tudi za 300 milijonov provizij – Vatovcu je premier dejal, naj tu išče korupcijo, ne pa v sendvičih in dodal, da se je v tem času pokadrovalo vse, kar se je dalo po načelu negativne kadrovske selekcije.
Marko Bandelli (SAB) je predsednika vlade povprašal o njegovem stališče do plačevanja davkov in tistih, ki se “plačilu davkov izogibajo, hkrati pa koristijo vse dobrobiti plačanih davkov s strani drugih oseb”. Dejal je, da vsi plačujemo davke, želimo si konkurenčno davno okolje, brez da bi se ukinjalo socialno državo. Noben davkov ne plačuje z veseljem, ampak to je osnova urejene skupnosti. Omenil je še rek dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega ter naštel, za kaj vse se porablja denar iz davkov – z njim se je po besedah poslanca reševalo tudi gospodarstvo, tudi lockdowna si ne bi mogli privoščiti brez tega denarja. “Kakšen je vaš pogled do plačevanja davkov in do tistih, ki davkov ne plačujejo, dobrobiti pa vseeno koristijo,” je vprašal premierja.
Če več ustvarimo, lahko tudi z nižjimi davčnimi stopnjami v skupne blagajne naberemo več
Janša je odgovoril, da je Bandelli navedel veliko citatov in da bi sam lahko storil enako. Poudaril je, da je vsak davek nekaj, kar nekomu vzameš, drug razporeja s tistim, kar si sam ustvaril ter da morajo biti davki pravični, če je to le mogoče. Povedal je, da je bilo v okviru Strateškega sveta vlade za birokratizacijo, ki ga vodi Ivan Simič, odpravljenih veliko birokratskih ovir, je pa še nekaj bolj obsežnih predlogov – ki pa so odvisni od tega, če bo ustrezna zakonodaja izglasovana. Pokazali so se tudi konkretni rezultati – iz davkov se je do sedaj nabralo skoraj toliko kot v celem lanskem letu, ob koncu leta se bo verjetno bistveno preseglo davčni izplen lanskega leta, brez da bi dvignili davke. Po Janševih besedah je osnovni interes, da ima država visoko gospodarsko rast, visoko dodano vrednost in zaposlenost, zato da se ustvari čim več. “Če več ustvarimo, lahko tudi z nižjimi davčnimi stopnjami v skupne blagajne naberemo več tudi za skupne potrebe,” je dejal in dodal, da se je vedno izkazalo, da je to prava pot, tudi v drugih državah.
Izjava ministra Vizjaka nikakor ni vplivala na plačevanje davkov
Bandellija je seveda bolj zanimala izjava ministra Andreja Vizjaka izpred 14 let – češ da je plačevanje davkov glupo. Poslanec je izpostavil, da je minister gospodarstvenika prepričeval, naj ne plača davkov in vprašal premierja ali odobrava take poteze. Predsednik vlade je povedal, da ne podpira pozivov k neplačevanju davkov, a v omenjeni zgodbi davki niso bili osnovni problem. Bojan Petan je davke plačeval, je pa tudi naredil za več kot 100 milijonov luknje v javnih financah, ki so jo potem pokrivali davkoplačevalci. Proti njemu ni bilo nobenega postopka, še vedno je ugleden gospodarstvenik. Izjava ministra Vizjaka nikakor ni vplivala na plačevanje davkov, je še izpostavil premier, ki je te podatke tudi preveril. Je pa še enkrat izpostavil tudi, da je v tej državi precej običajno, da gospodarstvenik iz političnih logov, ki jim pripada tudi Bandelli, naredi luknjo v javnih financah, za kar pa ne utrpi prav nobenih posledic.
Krivica se mora popraviti, vendar pa izravnava ne sme povzročiti novih razlik
Poslansko vprašanje je zastavil tudi Branko Simonovič iz stranke DeSUS, ki ga je zanimalo, kako bo vlada v proračunu zagotovila finančna sredstva za realizacijo izrednega usklajevanja pokojnin. Poslanci DeSUS so namreč maja letos vložili predlog zakona, s katerim želijo dokončno odpraviti posledice varčevalnih ukrepov, ki so jih zaradi gospodarske krize utrpeli upokojenci. Kot pojasnjujejo, so z dodatnimi uskladitvami po letu 2016 le deloma “upokojencem povrnili to, kar jim pripada”, zato predlagajo, da se pokojnine vsem upokojencem v decembru uskladijo v višini 3,5 odstotka. “Zanima me, ali boste v sprejem našega predloga vložili vse napore, da bo sprejet,” je premierja vprašal Simonovič. Janša je odgovoril, da se bo vlada v okviru svoje moči in zmožnosti trudila, da bo zakon pravočasno sprejet in da bodo zagotovljena sredstva. “Namen, ki ga zakon zasleduje, bo dosežen, če se bodo uskladile pokojnine pohojencem, ki so se upokojili do vključno do leta 2011, vendar ti niso bili v enakem položaju. Ne gre pri vseh upokojencih za oškodovanje višini 3,5 odstotka,” je pojasnil in ob tem poudaril da niso vsi upokojenci v istem položaju. Gre za to da se krivica popravi, vendar pa ta izravnava ne sme povzročiti novih razlik. Vlada torej podpira namen zakona, vendar na način, da se naredi izravnava in da bodo vsi, ne glede na to, kdaj so se upokojili, v enakem položaju. Janša je tudi odgovoril, da bodo seveda, glede na to, da se v pokojninski blagajni ne zbere dovolj in da se vsako leto prispeva iz proračuna, tudi ta dodatna sredstva, ki jih je treba zagotoviti, prišla iz proračuna.
Diktator v naši državi je virus, njegovo diktaturo pa nekateri podpirajo
Anja Bah Žibert iz stranke SDS pa je premierja vprašala, kakšno je njegovo stališče o epidemioloških ukrepih, sprejetih po posvetu s stroko, in kakšne ukrepe vlade lahko Slovenija pričakuje za nadaljnje preprečevanje širjenja okužb. “S strani leve politike velikokrat slišimo, da v tej državi vlada diktatura. Če je kdo diktator v Sloveniji, je to virus, pri diktaturi pa ga ohranjajo koalicija nasprotovalcev zaščitnih ukrepov ob podpori ustavnega sodišča, znani organizatorji in udeleženci neprijavljenih shodov, hujskaški mediji, ki delajo še dodatne problem zdravstvenim delavcem. In tukaj so našli svoje mesto tudi anticepilci. Zaradi vseh teh ljudi na drugi strani ljudje umirajo,” je poudarila Žibertova. Premier je odgovoril, da vlada dodatne ukrepe vsak dan, na podlagi predlogov stroke, obravnava situacijo. Dodatni ukrepi bodo zagotovo potrebni, kateri pa je veliko odvisno od tega, koliko se bodo dosedanji ukrepi uveljavljali. Janša je še povedal, da se interes z cepljenje sedaj povečuje, številke so podoben kot na začetku septembra, ko se je uvajal pogoj PCT. Ob tem je apeliral na Ustavno sodišče naj končno odloči. Ustavno sodišče je namreč zadržalo ukrep obveznega PC pogoja v državni upravi, v nadaljevanju pa glede tega ni še nič odločilo. “Ustavno sodišče še ni razveljavilo odloka, se pravi ne odloča, ne vem kaj čaka. Izkoriščam priložnost za apel na ustavno sodišče, naj odloči. So samo zadržali odlok, ukrep, kakršnega, kot vidimo, v milejši situaciji, kot jo imamo mi, sprejemajo drugod po Evropi,” je dejal premier.
Skupna oddaja javen in komercialne televizije je prispevala k temu, da smo še bolj skregani med sabo
“Kar se tiče prostorov in tehnike je slovensko zdravstvo od začetka zdravja bistveno okrepilo kapacitete, ni pa jih okrepilo, kar se tiče kadrov, ker med sester in zdravnikov ne moreš izšolati v enem letu ali jih uvoziti,” je še povedal premier Janša in dodal, da so to omejitve, ki nam danes grozijo, da bomo morali iskati rezerve in pomoč, kar se tudi že dogaja. Komentiral je tudi skupno oddajo RTVS in POP TV-ja, do katere je končno prišlo, po letu in pol epidemije. “Bili smo veseli, ko je bila napovedana skupna oddaja največje komercialne televizije in nacionalne televizije” je povedal Janša, k je glede na odzive podal sklep, da je oddaja zgolj prispevala k temu, da smo še bolj skregani med sabo. “Od osrednjih medijev ne rabimo takšne pomoči v boju z epidemijo, ker so ljudje potem še bolj skregani in se politično delimo v boju proti virusu. Mislim, da je skrajni čas, da se streznimo,” je še odločno poudaril. Poslanka SDS pa je na koncu še pozvala vse državljanke in državljane naj se cepijo, zaščitijo sebe in druge in pomagajo državi, da izplava iz tega – ne pa še dodatno izčrpavajo zdravstvenega osebja.
Na tokratni seji bo sicer DZ med drugim obravnaval tudi predlog proračunov za leti 2022 in 2023, poslanke in poslance pa čakata še interpelaciji ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec in ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča.
