17.6 C
Ljubljana
torek, 22 junija, 2021

Predsednik vlade Janez Janša: Močno podpiramo grško iniciativo za uvedbo zelenega potrdila

Piše: C. R.

Spoštovani,
predsednik vlade Janez Janša se je po današnji udeležbi na 6. Delfi ekonomskem forumu, kjer je predstavil prioritete slovenskega predsedovanja Svetu EU in spregovoril tudi o nekaterih aktualnih temah, srečal z grškim predsednikom vlade Kyriakosom Mitsotakisom. Po srečanju je sledila izjava za medije obeh predsednikov vlad.

Slovenski premier Janez Janša je uvodoma poudaril, da vezi med Slovenijo in Grčijo sežejo globoko v zgodovino, vendar pa da vsi zgodovinski podatki govorijo o prijateljskih odnosih med državama. “Vesel sem, da smo se lahko danes pogovarjali o slovenskih prioritetah predsedovanja. Delimo tudi skupne pristope glede glavnih izzivov, s katerimi smo soočene kot države članice EU,” je poudaril premier.

Grškemu kolegu je ob tem čestital za pogumno in učinkovito obvladovanje COVID-19 situacije, s katero se je Grčija spopadla. “Od grških ukrepov smo se tudi nekaj naučili,” je dejal premier Janša in nadaljeval: “Močno podpiramo tudi vašo iniciativo za uvedbo zelenega potrdila, ki bo omogočilo prosto gibanje med državami članicami EU še preden bomo dokončno premagali epidemijo. Verjamem, da si državljani članic EU to zaslužijo po vsem trpljenju med epidemijo in naša dolžnost je, da jim to omogočimo čimprej,” je dejal slovenski premier.

Izpostavil je, da sta v pogovorih z grškim kolegom spregovorila tudi o evropski perspektivi Zahodnega Balkana. “Sam sem se s širitvenim procesom začel ukvarjati  po srečanju v Thesalonikiju leta 2003, ko se je sprejela zgodovinska odločitev in ko je bilo državam Zahodnega Balkana omogočeno, da bodo  postale članice EU, ko izpolnijo pogoje. To, da implementirajo reforme in evropski standard, je motivacija za vse te države in poskrbeti moramo, da bo ta motivacija ostala živa, kajti opaziti je mogoče nekaj utrujenost v tem procesu,” je povedal predsednik vlade in dejal, da je treba poskrbeti, da bo evropska perspektiva za Zahodni Balkan postala realnost.

“Evropska unija je bila soočena z različnimi krizami v zadnjih 15 letih – imeli smo ekonomsko in finančno krizo, migrantsko krizo, nato še Brexit in pandemijo, sedaj pa je čas za okrevanje ter za osredotočenje na strateške zadeve, ki so ključne za prihodnost Evrope,” je dejal predsednik vlade in dodal, da je prva iz prioritetne liste strateških zadev širitev. “Širitev zato, ker moramo izpolniti sanje o  svobodni Evropi, ki je v celoti v miru sama s seboj. Dokler ne bodo vse evropske države del Evropske unije, ta plemeniti cilj ne bo dosežen, in naša močna želja je, da se ta cilj uresniči,” je dejal predsednik vlade in dodal, da je tudi zato Zahodni Balkan ena od prioritet našega predsedovanja, zaradi česar tudi načrtujemo neformalen vrh med državami EU in državami Zahodnega Balkana v oktobru.

Ob tem se je slovenski premier zahvalil grškemu kolegu za dobre ideje, kako narediti evropsko perspektivo za te države za realen cilj in za to, da bo ta želja izpolnjena prej kot je nekdo predvideval leto dni nazaj. “Seveda je do tja še dolga pot in nekaj domače naloge tako na strani držav Zahodnega Balkana kot EU bo treba narediti, vendar si bomo prizadevali za uresničitev ciljev iz leta 2003,” je dejal predsednik vlade Janez Janša.

Slovenski predsednik vlade je v pogovorih spregovoril tudi o situaciji v Cipru. “Gre za evropsko zadevo, ne samo za zadevo Grčije. Za reševanje težav pa potrebujemo dvotirni pristop in te težave bomo rešili, ko bo Evropa delovala kot družina. Združeni moramo stati za grškimi in ciprskimi kolegi in tako bomo izpolnili tudi sklepe iz Evropskega sveta,” je povedal slovenski predsednik vlade.

Ob koncu se je zahvalil za podporo Grčije in da bo Slovenija lahko postala del skupine Med-7 oziroma mediteranskih držav. Po besedah predsednika vlade Janeza Janše je ta podpora zelo dragocena. “Pripravljeni smo deliti del odgovornosti za ekološka in varnostna vprašanja v Mediteranu,” je ob tem dejal premier.

“Slovenija praznuje 30-letnico samostojnosti, Grčija pa 200-letnico in oboji vidimo, da je čas, ko neka država dobiva svojo samostojnost, sveti čas v zgodovini naroda, ki ga moramo praznovati, in se ga spominjati,” je dejal premier in dodal še, da nas razlike med narodi bogatijo in da smo, ne glede na to, ali smo Slovenci, Grki, Nemci, Francozi, vendarle vsi Evropejci.

Ob zaključku obiska v Grčiji se je predsednik vlade Janez Janša srečal še s podpredsednikom Evropske komisije Margaritisom Schinasom, ki je pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja. S sogovornikom sta spregovorila o prihajajočem predsedovanju Slovenije Svetu EU, okrevanju po epidemiji COVID-19, kibernetski varnosti, migracijskem paktu in evropskem načinu življenja.

Vir: Gov.si

Zadnje novice

Sorodne vsebine