Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Parlamentarni odbor za pravosodje je v četrtek razpravljal na temo delovanja ustavnega sodišča, vabilo na sejo pa je prejel tudi predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez. Slednji je vabilo zavrnil zaradi zasedenosti na seji ustavnega sodišča, a je v dopisu poslancem vseeno obrazložil svoje mnenje. Knez se sklicuje na neodvisno delovanje ustavnega sodišča, kar je povsem ustavno, a je v svojem dopisu šel še korak dlje, saj je izrazil prepričanje, da poslanci v DZ ne smejo izvrševati svobode izražanja, temveč le svoje dolžnosti. Ustavni pravnik Jurij Toplak meni, da je takšna izjava za predsednika US sodišča nedopustna, saj poslancem pravica do svobode govora pripada, čemur pritrjuje tudi ESČP v svojih sodbah.
V četrtek je potekala seja parlamentarnega odbora za pravosodje, ki se je sestajal na temo delo ustavnega sodišča, debato pa so sprožili nekateri sporni primeri sodb, kot je bilo v primeru sojenja ustavnega sodnika Roka Čeferina V pisnem dokumentu je predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez obrazložil, da se seje ne more udeležiti in še podal kritiko o tem, da se v Državnem zboru še nikoli ni razpravljalo o delu na način, ki ga je ugotavljal. Zagovarja stališče, da je Ustavno sodišče neodvisna institucija, ki ne odgovarja Državnemu zboru o svojem delu. “Ustavno sodišče je samostojen in neodvisen organ,” je pojasnil.
V tem primeru Knez zagovarja ustavno določbo, kar ni sporno. Je pa po mnenju strokovnjakov v nadaljevanju dopisa sporno njegovo odrekanje ustavne pravice do svobode izražanja poslancev. “To, kar se je danes zgodilo v Državnem zboru in ni nihče opazil, je za predsednika Ustavnega sodišča nedopustno. Poslancem je odrekel ustavno pravico svobode izražanja. Ne v enem delu, ampak v celoti. Kot predsednik US trdi, da jim ta pravica sploh ne pripada!” je kritičen ustavni pravnik Jurij Toplak.
Dr. Jurij Toplak (Foto: STA)
V omenjenm dopisu Državnemu zboru 14. aprila 2021 je Knez v nadaljevanju zapisal o razpravi poslancev v Državnem zboru takole: “V taki razpravi tudi ne bi šlo, kot bi morebiti kdo mislil, za svobodo izražanja poslancev Državnega zbora. /…/ Pri izvrševanju oblasti državni in drugi organi oblasti ne izvršujejo svobode izražanja temveč le svoje /…/ dolžnosti.” Toplak je prepričan, da gre s strani Kneza za neverjetno nepoznavanje prava Evropskega sodišča človekovih pravic in ustavnega prava. ESČP je že mnogokrat ponovilo, da pripada poslancem svoboda izražanja in da spada poslansko izražanje med najpomembnejše in najbolj zaščiteno izražanje.
Tudi Evropsko sodišče je presodilo, da poslancem pripada svoboda izražanja
V nadaljevanju citira eno od mnogih sodb ESČP, ki poudarjajo da poslancem pripada svoboda izražanja in to v najvišji meri. “Sodišče je v svoji sodni praksi dosledno poudarjalo pomen svobode izražanja za poslance in da je to politični govor par excellence,” je pojasnil. Denimo v zadevi Castells proti Španiji je sodišče presodilo: “Čeprav je svoboda izražanja pomembna za vse, velja to še posebej za izvoljenega predstavnika ljudstva. Zastopa svoje volilno telo, opozarja na njihove skrbi in brani njihove interese.”
Nasprotno z mnenjem predsednikom ustavnega sodišča, poslancem pripada pravica do svobode izražanja in to v najvišji meri (Foto: STA)
Ta načela so bila potrjena v številnih primerih v zvezi s svobodo izražanja poslancev nacionalnih ali regionalnih parlamentov med drugim med sojenjem Jeruzalema proti Avstriji, proti obsodbi evropskega poslanca Daniela Féreta in proces Otegija Mondragona proti Španiji. Poleg omenjenih pa je možno najti podobne sodbe v procesih Cordova proti Italiji, Mauricea in Stephana Zollmanna proti Združenemu kraljestvu, De Joria proti Italiji, v primeru Patrona, Cascinija in Stefanellija proti Italiji ter stranke CGIL in Sergia Cofferatija proti Italiji.
ESČP (Foto: Facebook)
“V vsakem primeru ni dvoma , da ima govor v parlamentu povišano raven zaščite. Parlament je edinstven forum za razprave v demokratični družbi, ki je temeljnega pomena,” je bilo ugotovljeno tudi v sodbi Gergelyja Karácsonyja in ostalih proti Madžarski.
