Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Kot smo že poročali, je Ministrstvo za kulturo ad hoc izplačalo 8.346 evrov denarne nagrade, ki se ji je Svetlana Makarovič odrekla pred desetletji, ker ni želela biti na odru s patrom Markom Rupnikom, ki je nagrado dobil za mozaik v papeževi kapeli Redemptoris Mater v Vatikanu. Med pravniki je prevladalo mnenje, da ministrica za kulturo Asta Vrečko za takšno samovoljno izplačilo javnih sredstev nima pravne podlage, saj je zahtevek s splošnim petletnim zastaralnim rokom že davno zastaral – gre namreč za več kot 20 let staro zadevo. Zdaj se je oglasil še predsednik upravnega odbora Prešernovih nagrad, akademik dr. Jožef Muhovič, ki je jasno povedal, da odbor za kaj takšnega nikoli ni dal soglasja.
Komisija DZ za nadzor javnih financ je na današnji nujni seji, sklicani za zahtevo poslanske skupine NSi, obravnavala izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade Svetlani Makarovič. Ministrstvo za kulturo je umetnici denarni del nagrade nakazalo junija, a po mnenju NSi obstaja sum, da za to ni pravne podlage. Člani komisije so s štirimi glasovi za in tremi proti sprejeli vse štiri sklepe predlagatelja NSi – da na predlog komisije izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade preverita računsko sodišče in komisija za preprečevanje korupcije ter da komisija pozove ministrstvo za kulturo, da naredi vse, da se sredstva, izplačana Makarovič, vrnejo v proračun in da komisija priporoči ministrstvu za finance, da opravi nadzor nad porabo omenjenih sredstev.
Muhovič je jasen: “Po mnenju upravnega odbora nikakor in v nobenem primer ne sledi, da lahko Ministrstvo za kulturo samo od sebe brez pooblastila aktualnega upravnega odbora zagotavlja in izplačuje kakršne koli denarne nagrade fizičnim osebam, sklicujoč se pri tem na 12. člen Zakona o Prešernovi nagradi. Še posebej z veljavnostjo za nazaj. Upravni odbor Prešernovega sklada o izplačilu te vrste ni nikoli razpravljal in Ministrstvu za kulturo ni nikoli izdal administrativnega naročila ali naloga za izvedbo zadevne finančne transakcije. Transakcija, to jasno in glasno poudarjam, nima z Upravnim odborom Prešernovega sklada nobene zveze. Ugotavljamo, da gre s strani MK v tem primeru za nedopustno prekoračitev pooblastil oz. nepooblastil.”
Muhovič je torej ministrici za kulturo Asti Vrečo zaprl eno od avenij, na katero bi se lahko sklicevala, pri svoji obrazložitvi izplačila nagrade Svetlani Makarovič. Zdaj je jasno, da se je ministrstvo zadeve lotilo ad hoc brez prave pravne podlage oz. s kreativno interpretacijo 12. člena Zakona o Prešernovi nagradi (ZPreN), ki v 12. členu določa:
Če se bo ministrstvo sklicevalo, da je šlo za strokovno in administrativno delo v imenu upravnega odbora, bo pri tem seveda propadlo, saj je jasno, da se vsa dela iz področja Prešernove nagrade opravijo komaj po soglasju Upravnega odbora Prešernove nagrade, ki pri solo akciji ministrice sploh ni sodelovalo. Prav tako je popolnoma brezpredmetno uradno pojasnilo Ministrstva za kulturo, da je podelitev nagrade odobril Prešernov sklad leta 1999 ali 2000. Ta namreč ni mogel odobriti proračunske postavke in nakazila denarne nagrade leta 2023, saj Prešernovega sklada v tisti sestavi zdaj (v letu 2023) ni več.
Neupravičeno porabljanje javnega denarja
Gre torej za porabljanje javnega denarja, ki ga bo ministrstvo težko upravičilo, prav tako pa so se pojavili viri znotraj ministrstva, da so uradniki ministrici povedali, da je tak korak pravno nevzdržen in da bo morala kot objektivno odgovorna nositi morebitne kazenske in politične posledice. Zakaj je potem ministrica s tako ihto prababici slovenskega skrajnega levičarstva podelila več kot 8 tisoč neupravičenih davkoplačevalskih evrov? Ji je kdo obljubil imunost pred sodnim pregonom, imunost, ki jo že dolgo uživata Zoran Janković in predsednik vlade Robert Golob?
Lahko gre ministrica v zapor?
Ministrico bi sicer lahko, če se izkaže, da ministrstvo ni imelo pravnega temelja za izplačila, doletela celo zaporna kazen. Kazenski zakonik jo določa za oškodovanje javnih sredstev in nevestno delo v službi.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko. (Foto: STA)
257.a člen Kazenskega zakonika namreč določa, da se uradna oseba, javni uslužbenec ali druga pooblaščena oseba uporabnika javnih sredstev, ki pri naročanju, pridobivanju, upravljanju teh sredstev ali razpolaganju z njimi zavestno krši predpise, opušča dolžno nadzorstvo ali kako drugače povzroči ali omogoči nezakonito ali nenamensko uporabo javnih sredstev, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko za javna sredstva zaradi tega nastane večja premoženjska škoda, in ta res nastane, kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let in z denarno kaznijo.
Izjava predsednika Upravnega odbora Prešernove nagrade je za ministrico vsekakor obremenjujoča, saj jasno nakazuje, da je povsem povozila običajni postopek podeljevanja denarnih nagrad, hkrati pa bo zanjo najbrž izjemno neprijetno, če bodo morali uradniki, ki so bili prisiljeni pisati sklepe, za katere so ministrico vnaprej informirali, da najbrž niso zakoniti, razveljaviti. Z zanimanjem bomo spremljali naslednjo epizodo sage o dekonstrukciji države in predvsem, na kakšen način bosta skušali združeni izvršilna in pravosodna veja oblasti rešiti Vrečkovo.
