Piše: Gašper Blažič
STA je danes objavila povzetek pogovora s predsednico republike Natašo Pirc Musar, ki je med drugim dejala tudi tole: “Pravica do svobode izražanja in svoboda medijev je nekaj, kar mora biti punčica očesa vsake demokratične države.”
Seveda se moramo s to izjavo strinjati. Vprašanje pa je, ali je predsednica republike vedno zagovarjala takšna stališča. Njeno delovanje pred izvolitvijo na sedanjo funkcijo je bilo v hudem nasprotju z izjavo, ki smo jo navedli.
Bogate izkušnje z mediji
Spomnimo: Nataša Pirc Musar je še v času študija prava postala novinarka informativnega programa TV Slovenija in zelo hitro postala osrednji obraz TV dnevnika. Obenem pa je tudi postala ena od sindikalnih funkcionark na RTV Slovenija. Nato je presedlala na Pop TV. Kot je razkril Bojan Požar v knjigi »Nevarna razmerja slečene Slovenije« (2001), je v tem času tudi (tajno) delala za tabloidno revijo Kaj, kasneje pa je delala kot moderatorka na radiu Hit. Kar pomeni, da ima precej izkušenj z delom v medijih. Po medijski karieri je delovala v Activa Group, dokler ni postala prva informacijska pooblaščenka v državi. In hitro pokazala, da je povsem na liniji zadnjega šefa CK ZKS Milana Kučana, kar se je pokazalo tudi v njenem odnosu do medijev.
Po izteku zadnjega mandata informacijskega pooblaščenca je odprla odvetniško pisarno. Aprila leta 2014 je bila Pirc Musarjeva izbrana za generalno direktorico RTV Slovenija in mesec kasneje odstavljena. Zato je zoper nacionalno televizijo vložila tožbo. Od RTV je pričakovala 215.125,76 evra odškodnine iz naslova izgubljenih plač in duševnih bolečin. Tri leta pozneje, novembra 2017, pa sta Pirc Musarjeva in tedanji generalni direktor nacionalne televizije Igor Kadunc, ki sedaj načeluje STA, sklenila sodno poravnavo. Z RTV so sporočili, da bo RTV Slovenija Nataši Pirc Musar izplačala 70 tisoč evrov odškodnine. Sodna poravnava v sporu je sicer legitimno dejanje, vseeno pa so v tovrstnih nejasnih primerih verodostojnejše sodne odločitve. Zakaj se je Kadunc odločil za poravnavo in izplačilo 70.000 evrov, ni povsem razumljivo. Je pa v tej zgodbi Pirc Musarjeva krepko obogatela.
Preganjala tudi Demokracijo
Prav v teh dneh je minilo 17 let, odkar je Demokracija objavila višino plač zaposlenih na Delu, zlasti vodstvenih kadrov. Še isti dan, ko je izšla nova številka Demokracije (13. april 2006), je Pirc Musarjeva na uredništvo Demokracije poslala inšpektorja za varstvo osebnih podatkov, o čemer smo sicer pisali TUKAJ.
Predvsem v času predvolilne kampanje pred lanskimi predsedniškimi volitvami se je Pirc Musarjeva sicer glasno zavzemala predvsem za stavkajočo četico novinarjev RTVS, ki so dejansko družbeno-politični delavci. V primeru napadov tranzicijske levice na medijsko svobodo pa se ni odzivala, podobno kot tudi ne Društvo novinarjev Slovenije.
Spomnimo, kdo je NPM. @Pika_So pic.twitter.com/rW7yQMwGBX
— Petra Janša (@petra_jansa) December 22, 2017
Je pa Pirc Musarjeva lani poleti v intervjuju za Siol izjavila, da mediji, kot so Požareport, Nova24TV, Reporter in Necenzurirano, izvajajo medijske napade in da je mogoče, očitno tudi na našem mediju, “kupiti medijski mir”. Kasneje se je omenjenim medijem javno opravičila, saj bi jo to sicer lahko stalo ne samo neprijetnega sodnega postopka, ampak tudi debakla na volitvah, kjer je nujno potrebovala pomoč mainstream medijev – pri čemer so jo nekateri (zlasti Odlazkovi) podprli s stisnjenimi zobmi.
Po njeno Jerajeva postavlja »neresnična vprašanja«
Zanimivo je tudi, da je Pirc Musarjeva leta 2018 na svoji spletni strani objavila dokaj obsežen članek o medijski svobodi, nanašajoč se na ZDA, češ da svoboda izražanja še ne pomeni pravice do laganja (TUKAJ). Vsekakor njen način spreminjanja stališč zelo spominja na retorične »akrobacije« Milana Kučana. No, pretekle zdrse bi lahko predsednici republike oprostili, če bi se držala tega, kar govori. Vendar je ravno pred kratkim preko medijev napadla poslanko SDS Alenko Jeraj zaradi njenega poslanskega vprašanja o vpletenosti migrantov v posilstva. »Vprašanje je nedostojno položaju poslanke. Drznila si je postaviti vprašanje, za katero je po mojem prepričanju že vnaprej vedela, da ni resnično,« je Pirc Musarjeva dejala za Pop TV v začetku tega meseca, kar pomeni, da po njeno poslanka ne bi smela postavljati kakršnih koli vprašanj. Kaj so to »neresnična vprašanja«, pa seveda ve le ona…
Golobovi vladi zaupa
Pirc Musarjeva je v pogovoru za STA komentirala tudi nekatere druge teme, med drugim tudi delovanje Golobove vlade, pa tudi zdravstveno in pokojninsko reformo. “Me je pa mogoče malce zmotil tempo ostalih reform, zdi se mi, da si je vlada preveč naložila na svoja ramena, pet reform naenkrat, tudi glede vzdržnosti javnih financ, je verjetno prevelik zalogaj,” ocenjuje. A dodaja, da zaupa v vlado, “da bo znala prepoznati, kaj je tisto, kar je treba narediti nujno in sedaj, in kaj vendarle lahko malce počaka”.
Med vrsticami pa je močno okrcala tudi iniciativo Glas upokojencev ter njene shode, češ da se ni mogoče iti demagogije. “Pokojninska reforma ni reforma čez palec. Ne moreš iti na ulice in reči, mi hočemo 800 evrov pokojnine. V ozadju so matrike, številke, vzdržnost sistema, vzajemnost pokojninskega sistema … Želela bi si, da tudi ti, ki mislijo, da po dveh mesecih vedo nekaj o pokojninski reformi, morda napišejo analizo, kako in na kakšen način bi do dobre pokojninske reforme lahko prišli,” je dejala.
