Pred odločilno referendumsko nedeljo: Koalicija poziva, da obkrožite štirikrat ZA!

Piše: Petra Janša

To nedeljo, 11. oktobra 2026, bo Slovenija odločala o štirih referendumskih vprašanjih hkrati. Eno je zakonodajno in zavezujoče, tri pa so posvetovalna. Vladajoča koalicija SDS, NSi, Demokratov, SLS in Fokusa, ki jo v državnem zboru podpira tudi Resni.ca, volivce jasno poziva: obkrožite štirikrat ZA.

Gre za odločitev o tem, ali bomo okrepili nadzor nad oblastjo, ali bomo denarno socialno pomoč delovno sposobnim brez objektivnih ovir vezali na družbenokoristno delo, ali bomo lokalno volilno pravico pogojevali z državljanstvom in ali bomo odpravili obvezno plačevanje RTV-prispevka. Tranzicijska opozicija Svobode, SD in Levice ter njim bližnji aktivisti pa pozivajo k štirikrat PROTI. Razlika ni le tehnična; gre za vprašanje, ali bo Slovenija še naprej odlašala z odgovornostjo ali pa bo končno postala država enakih pravil za vse.

Zloraba zgodovine za blokado parlamentarnega nadzora

Edini zavezujoči referendum se nanaša na novelo zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B). Za zavrnitev zakona mora proti njemu glasovati večina volivcev, ta večina pa mora predstavljati vsaj petino vseh volilnih upravičencev, kar je približno 340 tisoč glasov. Zahtevo za referendum je s 45.000 podpisi vložila skupina znanih aktivistov, med njimi Franco Juri, Pavel Gantar in Rastko Močnik. Njihova trditev, da novela uvaja »politično policijo«, je čista propaganda. Enačenje parlamentarne preiskovalne komisije z Udbo, Ozno ali Vosom ni le napačno, temveč je žalitev za vse ljudi, ki jih je jugoslovanska politična policija umorila, zaprla, izgnala in ustrahovala. Politična policija namreč deluje tajno, zunaj zakona in brez kakršnega koli nadzora. Parlamentarna komisija pa je njeno popolno nasprotje: sestavljajo jo izvoljeni poslanci, deluje javno, pripravlja poročila in nima policijskih pooblastil. Njen edini namen je prisiliti oblast, da poda pojasnila. Dosedanja ureditev je to moč povsem ohromila. Po zakonu iz leta 2024 je lahko širok krog akterjev – vključno s preiskovancem – že ob sami odreditvi preiskave zahteval ustavno presojo, državni zbor pa do odločitve sodišča ni smel imenovati komisije. Novela tega pravnega varstva ne odpravlja. Takojšnjo presojo akta o odreditvi zgolj omejuje na Sodni svet in generalnega državnega tožilca, medtem ko lahko preiskovanec morebitne kršitve uveljavlja po končnem poročilu s tožbo v upravnem sporu. Ustavno sodišče je septembra samo razveljavilo samodejni zastoj, saj tak odlog ni vedno nujen, nepotrebno zavlačevanje pa nedopustno posega v pravico državnega zbora, da odredi preiskavo. Paradoks je zato očiten: geslo proti politični policiji podpisujejo prav tisti, ki so bili nekoč njen vir. Glas ZA zato ni glas za Udbo, temveč glas za to, da se nadzor nad oblastjo ne ustavi že na samem pragu.

Družbenokoristno delo kot pogoj za socialno pomoč

Drugo vprašanje je posvetovalno in se glasi: »Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela?« Ranljive skupine – invalidi, bolni, starejši in vsi tisti z objektivnimi ovirami – seveda ostajajo izvzete. Gre za opravila, kot sta čiščenje javnih površin ali pomoč v domovih za starejše občane.

Vladajoča koalicija ta predlog utemeljuje z zagotavljanjem dolgoročne vzdržnosti socialnega sistema in s preprečevanjem zlorab davkoplačevalskega denarja. Po drugi strani opozicija opozarja na nevarnost stigmatizacije in prisilnega dela. V resnici gre za preprosto in pravično načelo: kdor je delovno sposoben ter nima nobenih zdravstvenih ali drugih ovir, naj v zameno za finančno pomoč nekaj prispeva skupnosti. Čeprav izid referenduma parlamenta pravno ne zavezuje, pa bo jasna volja ljudstva postala močna politična podlaga za prihodnje zakonodajne spremembe.

Volilna pravica na lokalni ravni le za državljane

Tretje vprašanje je posvetovalno in se glasi: »Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?« Državni zbor je junija sprejel novelo zakona, ki volilno pravico na lokalni ravni omejuje izključno na državljane Slovenije in EU. Ker Ustavno sodišče ni odredilo začasnega zadržanja izvajanja te novele, državljani tretjih držav na prihajajočih lokalnih volitvah 15. novembra ne bodo imeli pravice glasovati. Ta posvetovalni referendum v temelju preverja ključno načelo: volilna pravica mora biti tesno vezana na državljanstvo, medtem ko postopek naturalizacije ostaja odprta pot za vse tiste posameznike, ki se želijo trajno in polno vključiti v slovensko družbo. Vladajoča koalicija pri tem odločno poudarja, da morajo o lokalnih zadevah in upravljanju občin odločati predvsem državljani. Nasprotniki predloga po drugi strani opozarjajo na interese dolgoletnih prebivalcev, ki v Sloveniji prav tako plačujejo davke. Ob tem pa je treba dodati, da evropske ureditve na tem področju še zdaleč niso enotne.

Konec prisilnega plačevanja RTV-prispevka

Četrto vprašanje je prav tako posvetovalno in se glasi: »Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?« Ta prispevek trenutno znaša 14,02 evra na mesec. Po podatkih za leto 2025 je RTV Slovenija iz tega naslova zbrala okoli 110 milijonov evrov, kar predstavlja večino njenih prihodkov. Vladajoča koalicija ob tem ne predlaga ukinitve javnega zavoda, temveč zgolj odpravo obveznega plačila, ki ga mnogi državljani dojemajo kot nepravičen davek, saj ga morajo plačevati ne glede na to, ali programe sploh spremljajo.

Prehod na proračunsko financiranje bi po njihovem mnenju omogočil bistveno večjo preglednost nad porabo sredstev. Nasprotniki predloga svarijo, da bi financiranje RTV-ja preko državnega proračuna prineslo večji politični vpliv na javni medij. Vladajoča koalicija na to odgovarja, da ohranitev sedanjega modela državljanom ne zagotavlja neodvisnosti, temveč obvezni prispevek le prikrito prestavlja iz neposredne položnice v splošno davčno breme.

Štiri glasovnice, ena nedelja – kaj pomeni štirikrat ZA

Politični analitiki pred referendumsko nedeljo

Vprašali smo jih, zakaj je na prihajajoči superreferendumski nedelji, 11. oktobra 2026, nujno glasovati štirikrat »ZA«.

Miran Videtič: »Da Vontina samovolja ne pade v pozabo, podprite ta zakon «

Miran Videtič, politični analitik: »Sam se javno opredeljujem do enega referenduma. To je referendum z zlorabljenim imenom ‘politična policija’, s katerim želijo politično motivirani nevladniki državljane prepričati v pobalinsko idejo Urške Klakočar Zupančič, da je nosilce javnih funkcij (takrat je bilo to v prid Golobu) treba zaščiti z ustavnim sodiščem. S tistim ustavnim sodiščem, ki je še danes ‘popackano’ z besedami bivše poslanke SMC Jasne Murgel, naj spomnim: ‘Leto hitro mine, vmes menjamo ustavne sodnike.« S tistim ustavnim sodiščem, ki je odločitev o RTVS packalo tri leta in s tem Robertu Golobu in njegovim nevladnikom omogočilo desant na to ustanovo. S tistim ustavnim sodiščem, v katerem sedijo sodniki, ki so za svojo izvolitev v parlamentu potrebovali zgolj glasove Golobove koalicije in ne (recimo) dvotretjinske večine, ki bi jim vendarle dajala neko večje zaupanje med državljani. Jaz takemu sodišču ne verjamem, da bo v celoti strokovno in nepristransko – bolj se bojim, da bi bilo v službi političnih somišljenikov. Bojim se, da bi taka sestava ustavnega sodišča politiki vračala usluge, ko bi se ti znašli pred parlamentarno preiskovalno komisijo. Po drugi strani pa poglejmo kalvarijo, ki so jo doživljali povabljeni pred Vontino komisijo. Vsi s statusom priče, nihče nosilec javne funkcije – maltretirani pa podobno, kot so bili maltretirani ljudje, ki jih je ‘mlela’ nekdanja resnična tajna policija. Takrat se nihče od nevladnikov ni oglasil, da gre za politično policijo, ki preganja kritike takratne oblasti. Tudi Klakočar Zupančičevi še ni prišlo na misel, da bi priče zaščitila, kot je kasneje ravno nosilca javne funkcije Goloba. Torej, jaz pozivam, da vrnemo temelj, ki so ga postavili očetje naše ustave ter prve zakonodaje, in se začnemo pogovarjati na način, da dosežemo širok družbeni konsenz glede sprememb. Naj se za zaščito posameznih politikov ne zlorablja zakonodajna veja oblasti in ne sprejema naglih zakonskih potez.

Natanko to je počela Klakočar Zupančičeva, dokler je še tlela (vsaj) politična ljubezen do Goloba. Zato – in tudi zato, da Vontina samovolja ne pade v pozabo – podprite ta zakon in kasneje od politike zahtevajte spremembe. To je lahko lepa priložnost tudi za nevladnike, da pokažejo, da jim gre v prvi vrsti za ljudi in ne za politične izbrance. Glede preostalih referendumskih vprašanj – so sicer tematsko zanimiva, a posvetovalna. Ne prinašajo neposrednih posledic za družbo, zato se bom komentarju izognil. Vsekakor pa si socialni transferji, RTV-prispevek in glasovanje državljanov tretjih držav zaslužijo pozornost, mogoče tudi zakonski poseg.«

Dr. Boštjan M. Turk: »Slovenija potrebuje razvojno politiko, ki bo prekinila z monopoli interesnih skupin«

Prof. dr. Boštjan M. Turk, politični analitik: »Slovenija potrebuje razvojno politiko, ki bo prekinila z monopoli interesnih skupin. 11. oktober je odlična priložnost za štirikratni ZA. Kajti med največjimi coklami razvoja so sindikalne strukture, ki pogosto ne zastopajo več dejanskih interesov delavcev, ampak predvsem lastno politično in institucionalno moč. O tem sem izčrpno pisal v svoji knjigi Jetniki svobode. Đilas je bistvo takšnega sistema opisal že leta 1957: novi razred vzpostavi monopol nad družbo predvsem tako, da si podredi prav tiste, v imenu katerih govori. Ko sindikati nasprotujejo višjim neto plačam, konkurenčnejšemu gospodarstvu ali reformam, se ta paradoks pokaže v vsej ostrini.«

Dr. Milan Zver: »Štirikrat ZA je odgovor na leta zlorab in zapravljanja našega denarja ter pot do razvojne Slovenije«

Dr. Milan Zver, evropski poslanec: »Štirikrat ZA je odgovor na leta zlorab in zapravljanja našega denarja ter pot do razvojne Slovenije. ZA učinkovito parlamentarno preiskavo, ker mora odgovornost nositi ime in priimek. ZA prostovoljen RTV-prispevek, ker naj vsak izbere, ali ga bo plačeval ali bo skoraj 170 evrov na leto ostalo njegovi družini. ZA socialno pomoč, vezano na delo: kdor zmore delati, naj dela. ZA to, da o lokalni skupnosti odločajo le državljani Slovenije in EU. Leve vlade so ljudi in podjetja preobremenile, zato sta napredek in produktivnost zastala. Interventni zakon, ki ga bomo odločno branili, je pokazal smer: nižji davki, manj regulacije, polna pokojnina ob delu in boljši izkoristek zmogljivosti v zdravstvu. Če ne vztrajamo na tej poti, nas bodo prehitele tudi države nekdanje Jugoslavije. Tudi zato bomo 11. oktobra štirikrat ZA.«

Ddr. Štefan Šumah: »Novela zakona o parlamentarni preiskavi bo onemogočila taktično zavlačevanje«

Ddr. Štefan Šumah, ekonomist, sociolog in raziskovalec: »Zakaj štirikrat ZA? Novela zakona o parlamentarni preiskavi bo onemogočila taktično zavlačevanje, saj je bi edini namen prejšnje novele zgolj in samo ščititi ‘lik in delo’ Roberta Goloba. V večini držav EU je lokalna volilna pravica pridržana samo za državljane in državljane EU ali pa se pogojuje s stalnim neprekinjenim prebivališčem po daljšem obdobju oziroma z vzajemnostjo. Pri nas je to pravico oseba pridobila takoj, ko je pridobila dovoljenje za stalno prebivanje, kar je ponekod že močno spremenilo demografsko sliko volilnega telesa in omogoča zlorabe. Ukinitev obveznega RTV-prispevka je edina pot do normalizacije javne televizije, ki je zdaj zlorabljena s strani levice. Zdrav človek mora delati, mora vzdrževati socialne stike in stkati socialno mrežo – vključitev v obvezno delo mu to omogoča. Je pa kar nekaj takih, ki socialno pomoč zlorabljajo.«

Janša: Pred rezi v birokracijo posvetovalni referendum, panike ni

Premier Janez Janša je zavrnil poročanja o 10-odstotnem zmanjšanju števila zaposlenih v javnem sektorju. Zagotovil je, da so kadrovski načrti za prihodnji dve leti na ravni letošnjih, zato ni razloga za paniko in odpuščanja. Preden se bo vlada lotila strukturnih sprememb, pa namerava državljane povprašati za mnenje. Koalicija je že sprejela odločitev, da predlaga posvetovalni referendum o zmanjšanju birokracije, ki naj bi bil izveden še letos. Po premierjevih besedah je prerazporeditev znotraj javnega sektorja nujna. Zaradi staranja prebivalstva primanjkuje kadrov v zdravstvu, socialnem varstvu in policiji, medtem ko se v birokraciji, predvsem v državnih agencijah in skladih, soočajo s presežki. Odvečni kadri, predvsem ekonomisti in pravniki, naj bi se prerazporedili v gospodarstvo, ki zaradi pomanjkanja delovne sile raste počasneje. Jasna slika stanja bo znana v prvih mesecih prihodnjega leta, ko bo zaradi izida bližajočega se referenduma o razvojnem zakonu potreben tudi rebalans proračuna.