Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv.si)
“Očitno drvimo v policijsko državo. Danes sta mi dva kriminalista izročila vabilo glede kazenske ovadbe, ki jo je v zvezi s STA vložila Pravna mreža oziroma Nataša Pirc Musar,” je sporočil aktualni direktor TV Slovenija Uroš Urbanija in dodal, da jih bizarno očitno zanima, zakaj je izpolnjeval pogodbene obveznosti, ki jih je imela STA do Ukoma. Zakaj jih nekdanji direktor STA Bojan Veselinovič ni izpolnjeval, jih po drugi strani ne zanima. Urbanija je ocenil, da gre za del pritiskov na vodstvo RTV, in poudaril, da je za ceno demokracije, ceno svobode medijev vredno vztrajati.
Maja 2021 je v sodelovanju z Odvetniško družbo Pirc Musar & Lemut Strle Pravna mreža za varstvo demokracije na pristojno državno tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper mag. Uroša Urbanijo, takrat direktorja Urada Vlade RS za komuniciranje (UKOM), in sicer zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 257. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Podobno kazensko ovadbo je pred časom vložil tudi sedaj že nekdanji direktor STA Bojan Veselinovič, ki pa so jo tedaj zavrgli – ne gre namreč za kakršno koli oškodovanje državnega proračuna ali premoženja, ampak je šlo za pogodbo med dvema poslovnima subjektoma – na eni strani je bil Ukom, na drugi strani pa STA.
Pogodbe med STA in Ukomom sicer ni podpisal Uroš Urbanija, pač pa jo je podpisal Veselinovič z njegovo predhodnico. STA evidentno ni izpolnjevala pogodbe v členih, ki govorijo, da je STA dolžna Ukomu predati vso finančno dokumentacijo oziroma z eno besedo, da mora STA delovati transparentno. Urbanija je na tem mestu spomnil, da je trajalo več kot pol leta, da je Veselinovič predal finančno dokumentacijo glede poslovanja STA. “Druga zadeva, ki je tudi pomembna, pa je zakon o Slovenski tiskovni agenciji – ne glede na pogodbo bi moral direktor Veselinovič izpolnjevati tudi ta zakon, ki določa dolžnosti STA, kaj pravzaprav je javna služba,” je izpostavil Urbanija in spomnil, da od samega nastanka zakona direktor Veselinovič in STA nista opravljala javne službe tako, kot zahteva zakon.
Urbanija: Pričakoval bi, da se procesira tistega, ki je kršil zakon
Najbolj evidentna kršitev je bila po Urbanijevih besedah njihov fotografski servis – fotografije so po zakonu definirane kot del javne službe in se morajo objavljati brezplačno. Direktor Veselinovič pa je na eni strani državi računal za te fotografije, na drugi strani pa še vsem naročnikom. Gre torej za očitne goljufije. “Pričakoval bi, da se procesira tistega, ki je kršil zakon, in v tem primeru je seveda evidentno kršil zakonske dolžnosti direktor Veselinovič,” je poudaril Urbanija. A zdi se, da jih ne zanima, zakaj Veselinovič več let ni izpolnjeval pogodbe in zahtev, ki mu jih nalaga zakon o STA. “Ampak kakorkoli – če mislijo na tak način zastraševati po referendumu, se krepko motijo,” je Urbanija izpostavil dogajanje po referendumih, meni, da je povabilo na zaslišanje del pritiskov na vodstvo RTV, s katerim želijo doseči, da se samo od sebe umakne in prepusti predsedniku vlade Robertu Golobu, da prevzame 100-odstotni nadzor nad javno RTV. “Ampak s tovrstnimi povabili na zaslišanje, ki so po svoje do skrajnosti bizarna, bodo dosegli ravno nasprotno – za ceno demokracije, za ceno svobode medijev se splača vztrajati ne glede na to, v kakšni državi trenutno živimo,” je bil za Novo24TV jasen aktualni direktor TV Slovenija.
Veselinovič za talca vzel Slovensko tiskovno agencijo
Spomnimo, v zakonu o STA je navedeno, da morajo biti vsebine, ki nastajajo v okviru javne službe, brezplačno dostopne vsem pod enakimi pogoji. Ne glede na to zakonsko določilo je takratni direktor STA Veselinovič vztrajal, da želi nekatere storitve v okviru javne službe še naprej prodajati na prostem trgu, s tem pa evidentno kršiti zakon, saj bi imeli tisti, ki bi za storitev plačali, drugačen dostop do teh storitev kot tisti, ki teh storitev ne bi plačali. Z vidika Ukoma je bilo takšno nespoštovanje zakona nesprejemljivo, saj gre za evidentno diskriminacijo tistih, ki si dodatnega plačila ne morejo privoščiti. Poleg fotografskega servisa pa je bil delno problematičen tudi radijski servis, kjer so bili ključni elementi tega servisa (audio izjave) dostopni le za plačnike, zakon pa izrecno določa, da mora biti tudi ta servis prilagojen za radijski medij – ne pa zgolj objava besedila. Vsi pa se tudi še dobro spominjamo sage z dostavljanjem dokumentacije – direktor Veselinovič je deset let podpisoval pogodbe z Ukomom, z različnimi direktorji, kar pomeni, da je v preteklosti Veselinovič Ukom prepoznal za predstavnika ustanovitelja STA. Ko je bilo treba dostaviti dokumentacijo, pa je glede tega spremenil svoje mnenje. Ukom je za dokumentacija zaprosil oktobra 2020, Veselinovič pa se je šele spomladi 2021 prvič odzval, da bi bil morda pripravljen predati dokumentacijo – konec aprila jo je končno tudi poslal, namerno na napačen naslov.
Bojan Veselinovič (Foto: STA)
Na spletni strani pravne mreže za varstvo demokracije najdemo absurdno pojasnilo, da se Urošu Urbaniji v ovadbi očita, da je kot uradna oseba in javni uslužbenec zlorabil svoj uradni položaj in prestopil meje svojih uradnih pravic s tem, ko je od Slovenske tiskovne agencije (STA) od oktobra 2020 večkrat zahteval poslovno dokumentacijo, čeprav bi dostop do te dokumentacije imela lahko le Vlada RS, ki po zakonu o Slovenski tiskovni agenciji v imenu Republike Slovenije izvaja pravice ustanovitelja. Pooblastila za prenos družbeniških upravičenj z Vlade RS na Ukom slednji nikoli ni izkazal. Upoštevajoč vsebino zahtevane dokumentacije je Uroš Urbanija prav tako posegel v avtonomijo in uredniško neodvisnost STA, kar je tako v nasprotju z zakonom o Slovenski tiskovni agenciji kot tudi z zakonom o medijih. Uroš Urbanija je opustil tudi uradno zakonsko dolžnost financiranja STA, ker ni odredil in odobril nakazil nadomestila za opravljanje javne službe, čeprav so sredstva za izvajanje javne službe STA v letu 2021 (tako kot vsa leta doslej) na proračunski postavki Ukoma.
Tožilstvo ugotovilo, da Urbanija pri svojem delu v odnosu do STA ni storil nobenega uradno pregonljivega dejanja
Urbanija je nato junija 2021 na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložil kazensko ovadbo proti predstavnici Pravne mreže za varstvo demokracije Katarini Bervar Sternad in odvetnici Nataši Pirc Musar. Očital jima je, da sta ga krivo ovadili zaradi domnevnega oškodovanja STA oziroma da sta kot univerzitetni diplomirani pravnici naznanili sum kaznivega dejanja proti njemu kljub temu, da sta ob vložitvi ovadbe vedeli, da oseba, zoper katero sta kazensko ovadbo vložili, kaznivega dejanja ni storila. Tako sta zavestno in naklepno vložili kazensko ovadbo, ki nima nobene pravne podlage. Na spletni strani Ukoma so takrat tudi navedli, da je kazensko ovadbo s podobnimi očitki zoper Urbanijo decembra 2020 že vložil Sindikat novinarjev Slovenije. Ovadba je bila zavržena, saj je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani ugotovilo, da Urbanija pri svojem delu v odnosu do STA ni storil nobenega uradno pregonljivega dejanja.
