Piše: Petra Janša
V SDS poziv premierja Roberta Goloba k bojkotu referenduma o dodatku k pokojnini umetnikov vidijo kot poziv, naj volivci »ne opravijo državljanske pravice in dolžnosti«, kar je po besedah poslanca Andreja Hoivika v nasprotju s tem, kar narekuje ustava.
V SDS poziv premierja Roberta Goloba k bojkotu referenduma o dodatku k pokojnini umetnikov razumejo kot »dejstvo, da bi tudi volivci Svobode na referendumu glasovali proti zakonu«, je dejal Hoivik. Referendum bo po njegovem mnenju tudi »referendum proti aroganci Golobove vlade«.
V kampanjo so se vključili tudi v NSi
»Če ne bodo glasovali proti temu zakonu, bo na primer pater Marko Rupnik, ki je Prešernov nagrajenec, avtomatsko prejel to pokojnino,« je Hoivik izpostavil kot primer. Če obstane zakon iz leta 1974, pa bo imela vlada še naprej diskrecijsko pravico podeljevanja dodatkov. Glede na očitke, s katerimi se sooča Rupnik, meni, da »ne leva ne desna vlada zdaj patru Rupniku ne bi podelila teh dodatkov«. Na očitke, da so v SDS z rušenjem tega zakona proti merilom za dodeljevanje teh dodatkov, pa odgovarja, da ta čas veljajo merila, ki so bila opredeljena leta 1996. V kampanjo so se vključili tudi v NSi, saj menijo, da je prav, da ljudje odločajo, »kako in kaj želijo imeti urejeno v državi«, je v izjavi za medije dejala poslanka NSi Iva Dimic. Pričakujejo, da bodo ljudje to »pravico in najvišjo obliko demokracije« tudi izkoristili. »Zanimivo je, da koalicija, ki je pred tremi leti pozivala ljudi na volitve kot neko obliko demokracije, zdaj pravi, da bodo referendum bojkotirali,« je dejala. To se ji zdi neprimerno, »saj mora politika vedno reči, da ima oblast v državi ljudstvo«. Opozorila je, da so kriteriji za dodelitev dodatkov zelo široko zastavljeni, izpuščena pa so področja, kot so rok, džez in narodnozabavna glasba.
Zobec o nedemokratičnem pozivu vladajočih
»Vsekakor je to poziv proti demokraciji,« pa je za Nova24TV.si dejal vrhovni sodnik Jan Zobec, ki je izpostavil, da je poziv Golobove vlade k bojkotu referenduma »v nasprotju z duhom ustavnosti in demokratičnosti« in da bi tako ravnanje moralo spodbuditi odziv pri ljudeh, da ravnajo nasprotno in da stranke s tako nedemokratičnim pogledom ne izvolijo več. Spomnimo. Predsednik vlade Robert Golob je sporočil, da se bo stranka Gibanje Svoboda vključila v referendumsko kampanjo in pozivala k bojkotu referenduma o dodatku k pokojnini za umetnike. Ta poziv podpira tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko iz Levice, medtem ko v stranki SD menijo, da pozivi k bojkotu niso primerni za politiko. Stranki SDS in NSi označujeta poziv k bojkotu kot neprimernega. Koalicijski stranki pričakujeta, da referenduma, ki bo potekal 11. maja, ne bodo uspešno izpeljali zaradi nizke udeležbe volivcev, a Zobec pravi, da bi moral biti odziv ljudi nasproten – še večja udeležba.
Ljudje bi se morali referenduma udeležiti
»Taka dejanja se ne sankcionirajo pravno, ampak se sankcionirajo z ljudsko voljo, ki se izrazi tako, da potem ljudje grejo na referendum in ravnajo ravno nasprotno ali pa, ko so volitve, ljudje take stranke ne podprejo,« je pojasnil Zobec in ob tem pojasnil, da predstavljajo premierjeva dejanja politične apele, ki ne morejo biti podvrženi ustavnosodni presoji, saj nimajo atributov oblastnega akta. Poudarja, da je to politično dejanje, namenjeno volivcem, ki sicer ni v skladu z duhom ustavnosti, a nima neposrednih pravnih posledic, zato ga ni mogoče izpodbijati. »To dejanje ni splošen ali posamičen akt, temveč samo politično stališče. To je njegova svoboda izražanja. Njegov pogled na prihajajoči referendum. Referendumsko voljo je mogoče izraziti tudi tako, da se referenduma pač ljudje ne udeležijo ali posameznik ne udeleži in on kot politična persona lahko na svoje volivce vpliva in svetuje, kako naj ravnajo,« pojasnjuje Zobec in dodaja, da je to njegovo stališče do referenduma, ki pa je povsem legitimno, čeprav je pa v nasprotju z duhom ustavnosti. »Ni protiustavno ali protizakonito, je samo v nasprotju z duhom demokratičnosti,« pri čemer se sogovorec strinja, da je to ironično, saj je le predstavnik demokratične oblasti.
Javnost si zasluži celovite informacije
Golob je želel upravičiti poziv k bojkotu, češ da je posredni referendum dejanje »proti kulturi in slovenskemu jeziku«, ob tem pa javnosti ni posredoval informacij, da je zakon netransparenten, kot so to poudarili v SDS. Po novem bi določena informacija o višini pokojnine ostala skrita in zdajšnji kriteriji za novi zakon omogočajo, da dodelijo največje dodatke tudi na primer patru Marku Rupniku ali Maji Smrekar, ki bi lahko prejela kar 3.100 evrov, kot je pojasnil poslanec SDS Andrej Hoivik. A javnost si zasluži vse informacije – »za to, da lahko volivci svobodno izrazijo svojo voljo o predmetu referendumskega odločanja, je namreč najpomembnejše prav to, da imajo na razpolago vse informacije in tudi različne poglede« –, to je odločilo vrhovno sodišče, ko je pred leti razveljavilo referendum o drugem tiru. Vrhovni sodniki so v tej zadevi marca leta 2018 ocenili, da je vlada takrat s proračunskimi sredstvi v višini 97.000 evrov financirala nedopustno referendumsko kampanjo, saj so v »njej poudarjali le pozitivne posledice uveljavitve zakona o drugem tiru in negativne, ki bi izvirale iz zavrnitve zakona, ne pa tudi morebitnih tveganj, ki jih prinaša uveljavitev«.
V SDS pričakujejo dober rezultat
V SDS, predlagateljici referenduma o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke, bodo tako v referendumski kampanji ljudi glasno in jasno pozivali, naj se udeležijo referenduma, ki so ga v tej stranki označili kot boj za dostojanstvo, boj za pravičnost in predvsem praznik demokracije. Kot so dejali, vse vabijo, da se referenduma udeležijo in da skupaj preprečijo »aroganco vlade Roberta Goloba« in rečejo »stop privilegijem, ki jih Golobova vlada pred pokojninsko reformo namenja peščici izbrancev«. Prepričani so, da je vladno koalicijo, predvsem premierja Goloba, strah glasu ljudstva, zato pozivi k bojkotu referenduma. »Če je ta zakon res tako strokoven in transparenten, potem ne vem, zakaj tako Golob kot ministrica Vrečkova pozivata k bojkotu,« je dejal Hoivik in dodal, da se veselijo soočenj v kampanji. Prepričani so, da bodo s svojimi argumenti in podatki prepričali več kot 340.000 ljudi, da se udeležijo tega referenduma, in bo tako kvorum za zavrnitev zakona dosežen. Kot je poudaril Hoivik, so z glasom proti pravi branik slovenske kulture, pravi branik slovenske umetnosti in bodo »v ponos Francetu Prešernu, po katerem se imenujejo nagrade, ki jih zdaj Levica izkorišča za partikularne interese«. Pri tem se je odzval na besede koordinatorice Levice in ministrice za kulturo Aste Vrečko, ki je državljane pozvala, naj na dan referendumskega glasovanja kot tudi sicer v kampanji počastijo kulturo, ne pa sodelujejo pri njenem uničenju. »Tudi mi pozivamo ljudi, naj počastijo kulturo z obiskom kinematografov, gledališča, s prebrano knjigo, vendar naj prej odidejo na referendum,« je dejal. A je po njegovih besedah več kot sto tisoč ljudi, predvsem upokojencev, ki si ne morejo privoščiti niti kina niti gledališča, kaj šele obiska kakšne druge kulturne ustanove. »Odšli pa bodo na referendum, kajti ta je zanje brezplačen. Hkrati pa bo večina stroškov referenduma šla ljudem, upokojencem torej, ki se bodo prijavili za volilne odbore in bodo opravili lepo delo, dolžnost, da nadzorujejo in seveda v skladu z ustavo razglasijo rezultat ljudi,« je še dejal poslanec SDS Hoivik.
