Vzroka za požar v zbirnem centru za embalažo v Dragonji, kjer je zagorelo v petek popoldne, policija ni uspela ugotoviti. Gre torej le še za enega v vrsti sumljivih požarov, ki so Slovenijo prizadeli v zadnjem času, njihove okoliščine pa še zdaleč niso bile v celoti razjasnjene. Kot primer omenimo samo požara v Kemisu in Ekosistemih, ki sta prav tako pretresla slovensko javnost ter sta še dandanes zavita v tančico skrivnosti.
Po poročanju STA je policija zaključila s preiskavo požara v zbirnem centru za embalažo v Dragonji. Do požara na tamkajšnji deponiji, kjer je sicer okoli 200 ton različnih odpadkov, od stekla, papirja, sveč do plastike in pločevink, je prišlo v petek popoldne. Pri tem je ogenj preskočil z manjšega na večji kup, kjer se nahaja od 160 do 170 ton odpadkov. Gasilci so požar presekali s kopači, tako da se ta ni razširil. V nadaljevanju so na kraju vzpostavili požarno stražo, intervencijo pa zaključili v soboto zjutraj. Zaradi dima so gasilci v petek vaščane med drugim pozvali, naj se ne gibljejo na prostem.
Vzroka požara policisti niso uspeli ugotoviti
Kot so pojasnili na koprski policijski upravi, vzroka za požar v Dragonji niso uspeli ugotoviti. Ob tem pa je policija ne glede na vse izključila požig oziroma možnost, da bi šlo za kaznivo dejanje. Po njihovih ugotovitvah naj bi sicer zagorelo v delu obrata, kjer so skladiščili odpadni papir. S tem pa primer še ni v celoti zaključen. Predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje so namreč na terenu odvzeli vzorce onesnažene vode, okoljska inšpekcija pa bo predvidoma še ta teden preverjala, ali je bilo na deponiji vse v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem. Med drugim bodo ugotavljali, ali so bili odpadki ustrezno skladiščeni in ustreznost odpadkov.
Podobnost s požaroma v Kemisu in Ekosistemih
Požar v Dragonji je bil le eden v vrsti mnogih, pri katerih so zagorele prepovedane snovi, zaradi česar je bilo zdravje gasilcev in okoliških prebivalcev v veliki nevarnosti. Spomnimo se na primer samo požarov v Kemisu in Ekosistemih, ki sta še dandanes zavita v tančico skrivnosti, sploh ker ni bilo ugotovljeno, kako je do njih dejansko prišlo. Ob tem so pristojni organi v obeh primerih sprva trdili, da hujših posledic za okolje in zdravje prebivalstva ne bo, pozneje pa se je izkazalo ravno nasprotno.
V primeru požara v Kemisu pristojni organi niso ustrezno ukrepali
Do požara v Kemisu na Vrhniki je prišlo 15. maja 2017. Prvi so bili takrat na prizorišču dogodka gasilci, ki so s svojim pogumom in znanjem preprečili še precej hujšo katastrofo. Kmalu pa se je izkazalo, da je imelo omenjeno posredovanje hude posledice, saj so številni gasilci začeli tarnati o hudih bolečinah v glavi in pljučih. Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, kamor je na pregled prišlo veliko vpletenih gasilcev, je takrat opozorila na pomanjkljivo podajanje informacij s strani direktorja podjetja Emila Nanuta in pristojnih organov, čemur smo priča tudi pri požaru v Dragonji. Med drugim je povedala: “Naj bom konkretna. Če so nam napisali, da je gorela plastika, nam to popolnoma nič ne pomeni, saj poznamo ogromno vrst plastike. V Kemisu je bilo prisotnih na stotine snovi, za katere nimamo podatkov, kaj kemijsko sploh so. Moja funkcija kot zdravnice pa je takšna, da moram točno vedeti, čemu so bili ljudje izpostavljeni, saj samo tako lahko pri človeku natančno iščem, kaj lahko pričakujem.” V primeru požara v Kemisu so bili nadvse skopi tudi izsledki policijske preiskave. Šlo naj bi namreč za samovžig, pri čemer je preiskava izključila možnost kaznivega dejanja.
Pri požaru v Ekosistemih gasilci sploh niso vedeli, kateri materiali v resnici gorijo
Kmalu pa se je izkazalo, da se pristojni organi iz požara v Kemisu, ki je zanje že sam po sebi pomenil velik črn madež, niso nič naučili. Že 20. julija 2017 je namreč ponovno zagorelo, tokrat v podružnici za predelavo odpadkov podjetja Ekosistemi v Zalogu pri Novem mestu, na kar so domačini pred tem opozarjali že več let. Med požarom so del okoliških prebivalcev evakuirali, pri gašenju pa so sodelovale vse razpoložljive gasilske sile iz Novega mesta in okolice. Tudi po požaru v Zalogu pri Novem mestu je moralo več gasilcev zaradi okužb dihal in slabega počutja poiskati pomoč pri zdravniku. Najbolj neverjetno pri požaru v Zalogu pri Novem mestu pa je bilo zagotovo dejstvo, da praktično nihče ni vedel, kakšne vrste odpadkov je podjetje sploh odlagalo, in posledično, kaj točno je gorelo. “Ne povedo nam ničesar o tem, kaj vdihavamo in če je hrana na vrtovih primerna za uživanje. K nam ni bilo nikogar, ne predstavnikov občine, ne civilne zaščite, ne kogarkoli drugega,” je takrat o požaru povedal zaskrbljen domačin, ki živi nasproti predelovalnice.
V zadnjem času številni podobni požari po celi Sloveniji
Najbolj zaskrbljujoče je zagotovo dejstvo, da požari v Dragonji, na Vrhniki in v Zalogu pri Novem mestu v zadnjem času še zdaleč niso osamljen primer. Spomnimo na primer samo še na požare v Eko Plastkomu v Ljutomeru, Fragmatu v Podskrajniku pri Cerknici ter Saubermacherju, Papir servisu in Salomonu v Lenartu. Glede na številčnost večjih požarov v zadnjem času je več kot očitno, da mora biti za njih nekdo odgovoren. Nujno bi torej bilo, da se ugotovi prave vzroke zanje, vse dotlej pa se bo med ljudmi zagotovo govorilo, da gre zlasti v številnih primerih, ko gorijo nevarne snovi, za požare, ki jih povzročijo kar podjetja sama.
Rajko Golob/Nova24TV
