Povzetek predvolilnega soočenja Slovenija izbira: umazane taktike in udarne replike

Piše: Sara Kovač (Nova24tv)

V sredo smo bili priča prvemu predvolilnemu soočenju, kjer ni bilo niti sledu o predsedniku LMŠ Marjanu Šarcu in pa predsedniku Gibanja Svoboda Robertu Golobu. V ospredju oddaje, kjer so nastopili minister za zunanje zadeve Anže Logar, minister za obrambo Matej Tonin, predsednik Državnega Sveta RS in podpredsednik stranke Konkretno Alojz Kovšca, predsednica stranke SD Tanja Fajon in predsednica stranke SAB Alenka Bratušek, je bila ruska agresija nad Ukrajino. Vse strani so sicer obsodile agresijo predsednika Vladimirja Putina, a očitno preprosto ne gre, da se ne bi tragedije tudi izkoristilo za notranjepolitične koristi. Volitve so le vedno bolj blizu.  

Glede ruske agresije nad Ukrajino je minister Anže Logar uvodoma spomnil, da so ameriške varnostne službe že oktobra opozarjale na to, da se ruski predsednik resno pripravlja na napad in zavzetje Ukrajine. “Zahodni svet je navajen racionalnega razmišljanja, preigrava vse možne scenarije, ki bi jih ruski predsednik v zvezi z Ukrajino lahko imel, in ugotovil je, da bi bil vsakršen totalni napad na Ukrajino povsem  iracionalen. Iz tega razloga je prišlo do sklepa, da verjetno popolnega napada ne bo. Kot pa lahko vidimo, je ruski predsednik računal ravno na to in naredil to, kar zahodne sile niso pričakovale.” Ob tem je poudaril, da pa Vladimir Putin vendarle ni pričakoval, da bo Zahod tako enotno reagiral.

Minister za obrambo Matej Tonin je povedal, da je očitno Putin menil, da taktika odvračanja v Evropi in Natu ne deluje več. “Prepričan je bil, da se bo zgodilo nekaj podobnega, kot se je zgodilo na Krimu, torej, da bo vstopil v Ukrajino, jo zavzel, da bodo mile sankcije in življenje bo šlo naprej. Obrnilo se je ravno drugače. Danes je Evropa popolnoma drugačna, kot je bila še pred enim tednom. Odločena, da bo za vsako ceno branila svobodo in demokracijo,” je izpostavil.

Vladna predstavnika sta se ideoloških tem vzdržala, dokler nista bila izzvana
Logar in Tonin nista odpirala ideoloških tem, dokler nista bila izzvana s strani opozicije, še zlasti s strani Alenke Bratušek. Ministra namreč nista izkoriščala ukrajinske tragedije za notranjepolitične koristi, kar pa ne moremo reči za njune nasprotnike. Tanja Fajon je strogo obsodila napad Rusije na Ukrajino. “Ta rusko-ukrajinski konflikt traja že nekaj časa. Zaustavljanje teženj Ukrajincev, da se pridružijo drugim vrednotam, Putin stalno ustavlja. To je tisto, kar skrbi ta avtokrat, vojni zločinec, kot so kolegi nazivali Putina, deset let in še dlje ustvarja rušenje demokracije,  poseganje v institucije, medije, omejevanje svobode, in to je posledica, ki jo gledamo danes.” Pri svojem izražanju je tako uporabila besede avtokrat in zločinec, o katerih 2-3 dni nazaj ni bilo sledu. Kakorkoli, potrebno pa je dodati, da je tukaj vendarle dejala, da so kolegi Putina označili za vojnega zločinca.

Alojz Kovšca je pojasnil, da Ukrajina Putinu predstavlja prvo večjo oviro na njegovi poti. Po njegovih besedah se je ta zagotovo uštel pri moči odziva mednarodne skupnosti in zelo uštel, kako uspešno se bodo branili Ukrajinci. “Veliko je k temu doprineslo delovanje varnostnih služb po svetu, ameriške varnostne službe so obelodanile njegove načrte. Moral je poskrbeti za dodatne sile, to ga je stalo veliko časa in otoplitev je blizu, tanki lahko obtičijo v blatu. Tam pa bo obtičal tudi Putin,” je prepričan.

Bratuškova seveda ni mogla iz svoje kože. Edina je bila v prvem krogu vprašanj, ki je bila brez rokavic. Prišla je do ugotovitve, da to, kar dela vlada, ne pripomore k reševanju situacije. “Ne pripomore k reševanju situacije, če Putina primerjamo s Hitlerjem. Vemo, kako se je zgodba takrat končala. Po oceni stranke SAB moramo narediti vse, da se stvari rešijo, da sedejo za skupno mizo. Konec koncev se vse vojne končale za mizo in na koncu z dogovorom.” Na to je Logar Bratuškovi dejal, da so se vojne končale, ko se je ena stran vdala in je bila pripravljena podpisati mirovni sporazum. “Tukaj se loči, v kakšnem svetu želimo živeti. Bomo branili demokratične vrednote, ali pa se bomo pokorili tistemu, ki je najmočnejši v svojem gazenju človekovih pravic?” je bil kritičen.

Boris Tomašič in Aleksander Rant sta v posebni oddaji po soočenju v zvezi s stališčem Bratuškove poudarila, da Bratuškova očitno ne razume, da prihaja do primerjav, da se bi tako končalo. Vidne so namreč vzporednice med ravnanjem Putina in Hitlerja. V času Hitlerja je zahod isto menil, saj Hitler ne misli resno, saj se bo ustavil. Pri Putinu je bila malo eskapada v Gruziji, pa spomnimo na dogajanje na Krimu, Abhaziji, Čečeniji,  Severni Osetiji. Putin že leta in leta, malo tu, malo tam poriva meje Rusije, gradi svojo novo Sovjetsko zvezo. Izpostavila sta, da se je potrebno zavedati, da si je Putin gospodarsko podredil države, kot so Kazahstan, Tadžikistan in Turkmenistan.  Tudi politično, seveda, primer tega pa je Belorusija. Ko je Zahod Lukašenka obsodil, se je približal Putinu.

Na vprašanje, ali bi morali Putinu dovoliti, da okupira katerokoli državo, ker ima jedrsko orožje, se je Fajonova spretno izognila odgovoru. Najprej je dala vedeti, da se ne strinja z zaprtjem zračnega prostora nad Ukrajino, spomnila pa je tudi, da je šef zveze Nato zavrnil to možnost. “Rožljanje z jedrskim orožjem je tisto, kar je najbolj nevarno po II. svetovni vojni. Gre za državo, ki ima jedrsko orožje, je v jedrski pripravljenosti, na drugi strani pa je manjša država, šibka država,” je povedala in dodal, da če pride do nepredvidljivosti ruskega predsednika lahko napoči tretja svetovna vojna.  Kakorkoli, dejstvo je, da je Putin nedolgo tega zahteval, da naj se prične pripravljat jedrske konice. Janša pa je na to rekel, da niso edini, ki imajo jedrsko orožje. Fajonova pa je na to komentirala, da je to nepotrebno izzivanje!? Vprašanje pa je seveda bilo, če lahko to Putin počne.

Logar se je odzval na navedbe Fajonove in izpostavil, da argument, da je bil nekdo proti temu predlogu, ni nikakršen argument. O tem pa priča tudi zadnji teden razvoja dogodkov v EU. “Vsi so bili proti izključitvi bank iz SWIFT, proti temu, da Ukrajina zaprosi za članstvo v EU. Nekaj dni je minilo, pa so se mnenja spremenila.” Logar je prepričan, da je zaprtje zračnega prostora najučinkovitejši ukrep, ker bi s tem bistveno omogočili boljši nastop ukrajinskim silam, da niso napadani od povsod.

Tonin je izpostavil, da mi lahko Putina pozivamo, da se usede za pogajalsko mizo in naj se pogaja, a on glasu dialoga in pozivov ne sliši, edino stvar, ki jo sliši, je namreč moč. “Zato pravim, da se bo mir zgodil in bo vsak dan bližje, ko se bodo Ukrajinci držali. Vsak dan ko zdržijo, vsak dan je bližje mir.” Zahodni svet, ki se bori za demokracijo, je po besedah Tonina Ukrajini dolžan pomagati na različne načine: od humanitarnih, materialnih in tudi do vojaških načinov.

Janša se ni hodil slikat s Putinom, zmeraj je bil prozahodni politik
Bratuškova je prav tako komentirala tvit Janše, ko je ta na rožljanje z jedrskim orožjem Putina odgovoril z: “nisi edini, tudi Nato ga ima”. “Predsednik vlade je zapisal to kar ve cel svet. Nima samo Rusija jedrskega orožja, tako da mu tega res mogoče ne bi bilo potrebno tvitniti. Janševa kritika Putina je mogoče malo ironična. Prvič, najboljši prijatelj Janeza Janše Viktor Orban. Orban je zelo dober prijatelj, da ne bom rekla, da je Putin njegov vzornik. Mimogrede, Madžarska ne dovoli, da bi se orožje prevažalo preko njenega ozemlja. Janša lahko Putina obsoja zaradi te invazije, v vseh drugih pogledih pa ga ima za velikega vzornika,” je dejala Bratuškova.  S svojim komentarjem je dokazala, da očitno ne razume, da je bilo sporočeno, ne se hecati, ne bojimo se, ne blefiraj. Putin namreč ve, da sprožiti jedrsko vojno, pomeni samomor. Tomašič je v zvezi s stališči Orbana in Janše spomnil, da glede prevažanja orožja nimata enakega stališča. “A levičarji podpirajo Orbana? Nagrado Ruske federacije imajo Zoran Janković, Milan Kučan, Anja Kopač Mrak (op. a. priznanje je po agresiji vrnila), Karl Erjavec. Janša se ni hodil slikati s Putinom, prozahodni politik je bil zmeraj. Bratuškova ne more reči, da je Putin vzornik Janše,” je bil kritičen Tomašič.

Tudi Fajonova je podobno kot Bratuškova dejala, da naj bi bil Janša dvoličen. Omenjala je Orbana in Putina. Glede Orbana je povedala, da ta rad riše zemljevide, ki po njenih besedah segajo preko meja Madžarske. “Poskus omejitve demokracije, avtokratski pristop nas je danes pripeljal do tega, da se 1500 kilometrov stran dogaja vojna”. Po besedah Tomašiča gre za umazano igro, ki jo stalno igra levica v smislu: “Janša je prijatelj z Orbanom, Orban je prijatelj s Putinom. Sedaj vidimo kam pripeljejo avtokratski pristopi. Ker je Putin avtokrat je prišlo do vojne, zato lahko sklepamo, da bo Janša naredil isto. Notorična neumnost in žalitev,” je bil jasen.

Na očitke, da naj bi Slovenija ravnala slabo, je Logar dejal, da je dejstvo, da ima Slovenija iniciativo, Slovenija pomaga Ukrajini, naredi vse kar je v njeni moči, celo predloge daje, ki jih potem drugi sprejmejo. “Ne delati enačajev, govoriti o preteklosti. Gre za usodo sveta. Mislim, da moramo sodelovati,” je bil jasen minister. Kakorkoli, Bratuškova je zopet morala pri oceni delovanja vlade v zvezi z Ukrajino pristaviti kritiko za nazaj. “Vse te stvari, ki jih vlada do sedaj naredila v zvezi s krizo v Ukrajini v SAB podpiramo. Kar se dogaja danes, ne izbriše vseh slabih in zlobnih stvari, ki so bile narejene v zadnjih dveh letih.” Očitno nekdanja premierka nikakor ne more iz kože. Ko je govorila, da naj bi bile storjene zlobne stvari, ni dodala nič konkretnega.

Kovšca je na soočenju pojasnil, da se sedaj absolutizira dejstvo, da ima Putin v rokah jedrsko orožje. “Saj ne gre za enako stvar, napasti Ukrajino ali povzročiti nuklearno vojno. Tudi Putin ima neke racionalne cilje, po njegovem mnenju racionalne, ki jih želi, doseči z agresijo. Želi korist iz te agresije. Gotovo pa ne bo potegnil nobene koristi iz nuklearne vojne. Pustiti mu, da dosega svoje cilje, da bi preprečili kvazi nuklearno vojno, se mi zdi malo neresna debata,” je bil jasen.

Če je bila Fajonova na samem začetku konkretna pri odgovarjanju na vprašanje, temu vsekakor ni bilo tako, ko jo je voditelj Luka Svetina povprašal, kaj meni glede izjave Kučana, ki je dejal, da bi bilo potrebno prekiniti pošiljanje orožja v Ukrajino in več naporov vložiti v pogajanja o premierju. “Nisem slišala njegove izjave. Bila sme v Bruslju in se ukvarjala, kako se EU odziva na krizo v Ukrajini.” Odgovoru se je izognila kot da ne bi želela izraziti nestrinjanja s Kučanom, a vendarle se je potrebno ob tem zavedati, da je javno mnenje na strani, da se Ukrajini pomaga. Rant in Tomašič pa sta v zvezi s tem med drugim komentirala, da je zanimivo, da se Kučan očitno strinja z Orbanom glede orožja. “Mar Kučan podpira Orbana?” 

Spet se je enačilo begunce in migrante
Logar je pojasnil, da poznamo begunce in migrante. “V Ukrajini je vojna, spopad. Ukrajincem smo dolžni pomagati. So pa države, v katerih ni vojne, iz katerih ljudje potujejo, ker si želijo boljšega ali drugačnega življenja,” je bil jasen. Fajonova je seveda vse migracije izenačila in izrazila kritiko, kako se je v preteklosti gledalo stran glede drugih beguncev (op. a. v glavnem je sicer šlo za migrante). Očitno pozablja, da je begunec kdor beži iz države, ker si rešuje življenje. V primeru Ukrajine je potrebno spomniti, da Ukrajinci (razen moških) predstavljajo naše sosede. Madžarska in Poljska namreč predstavljata prvi varni državi. Ko pa stopiš v Schengen to pomeni, da si v Evropi in ni več meja.

Bratuškova je vladi očitala enega izmed tvitov, kako naj bi vlada begunce delila na prvorazredne in drugorazredne. Mednarodna zakonodaja je seveda tista, ki določa, kdo so migranti, kdo pa  begunci. To je potrebno razlikovati. V tvitu, ki ga Bratuškova očitala pa se je po besedah Tomašiča povedalo le, da smo med seboj drugačni. “Rasist si ko misliš, da je nekdo manj vreden. Delati se, da smo vsi enaki, je neumno,” je prepričan.

Kovšca je v debati o migrantih požel zgražanje Bratuškove in Fajonove, saj je izjavil, da bi mlade moške gladko zavrnil. Kot je sicer znano Ukrajinci ne pustijo, da gredo moški v starosti 18-60 ven iz države. “Me je prizadela izjava, moške pa z veseljem zavrnemo na mejah. To je nestrpna izjava. Če je to retorika nekoga, v politiki, ki je odgovorna danes, nas mora skrbeti. Retorika, da bomo nestrpna nacionalistična, ločitev na podlagi spola, vere.”, je v znak kritike dejala Fajonova. Tomašič je pojasnil, da v izjavi, da naj za boj sposobni moški branijo domovino, ne gre za rasizem,  versko in spolno razlikovanje. “Ko je agresija, ne morejo vsi biti pacifisti in z rožicami braniti državo. Ukrajinski moški ne bežijo, gredo v Ukrajino,” je dodal.

Ena izmed najboljših replik večera je bila nedvomno ta od Kovšce, ki je dejal: “Rad bi vas spomnil na vojno v Republiki Sloveniji. Mnogi so tedaj izkoristili priložnost, bežali čez mejo. Ko so se vrnili, so nas učili, kako naj bi mi branili svojo domovino. Ni častno, ni primerno, za kateregakoli boj pripravljenega moškega, da zapusti svoje sotovariše, sonarodnjake v najtežjih pogojih, se sklicuje na človeške pravice drugod, človeške pravice si je potrebno zagotoviti na svojih ognjiščih.”

Kot lahko vidimo, razlike med opozicijo in koalicijo obstajajo in to bo vedno tako. Si pa Bratuškova in Fajonova vsaj upata priti in zagovarjati svoje stališča za razliko od Šarca in Goloba. Bosta morda naslednjič le zbrala pogum?