Piše: Ivan Šokić (Nova24tv)
Člani Odbora za finance so na 72. nujni seji z 10 glasovi ZA in dvema glasovoma PROTI podprli Predlog Zakona o stanovanjski jamstveni shemi za mlade. Državni zbor bo bo omenjeni predlog zakona obravnaval na 99. izredni seji v sredo 6. aprila 2022. Nov predlog zakona bo mladim pomagal, da bodo lažje prišli do kredita in do lastnega stanovanja, saj stanovanjska jamstvena shema naslavlja predvsem del prebivalstva mlajšega od 38 let.
“Predlog Zakona o stanovanjski jamstveni shemi za mlade (ZSJSM) je na 72. nujni seji Odbora za finance dobil visoko podporo (10 ZA, 2 PROTI),” je na Twitterju objavil poslanec SDS Jure Ferjan in dodal, da bo 6. aprila 2022 sledila še obravnava na 99. izredni seji Državnega zbora.
Predlog je podprlo 10 poslancev. Proti sta bila edino poslanec Robert Polnar, nekoč Desus in poslanec Levice Primož Siter. Pet poslancev se je glasovanja vzdržalo. Predlog zakona so že marca podprli v SDS, NSi, SNS, Konkretno, poslanca manjšinskih skupnosti ter poslanka Mateja Udovč, ki je iz SMC prestopila v Našo deželo.
“Z Zakonom o stanovanjski jamstveni shemi skušamo reševati, da bodo mladi lažje najeli kredit za prvo reševanje stanovanjske problematike. Država tukaj nastopi kot nekdo, ki izda poroštvo. Od besed kako pomagati mladim, prihajamo k dejanjem,” je povedal poslanec SDS Tomaž Lisec. “Sedaj poslušamo od ljudi, ki so bili nadkoalicijska stranka, da bi morali zgraditi 30.000 najemnih stanovanj. In kaj so zgradili prej? 300 najemnih stanovanj v šestih letih. To pa je dejansko stanje in ne govoričenje.”
Predlagatelj zakona o stanovanjski jamstveni shemi za mlade je za skupina poslancev s prvopodpisanim poslancem SDS Danijelom Krivcem. Lisec je na seji odbora za finance povedal, da gre za zadevo, “ki je opredeljena tudi v Ustavi Republike Slovenije, v različnih evropskih predpisih, nenazadnje je tudi ena izmed prednostnih nalog Evropske unije ureditev cenovno dostopnih stanovanj za mlade, pa tudi v slovenski politiki opažamo, ne samo sedaj, v predvolilnem času, ampak vsaj zadnjih par let, da je potrebno nekaj narediti, da pomagamo mladim reševati prvo stanovanjsko zadevo.”
Podoben zakon že leta 2019
V poslanski skupini SDS so podoben zakon vložili že leta 2019. Lisec je poudaril, da je to že 4. ali 5. ukrep te Vlade na področju reševanja stanovanjske problematike. V zakonu piše, da se za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja “Za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja se šteje prvi nakup, gradnja, prenova ali dograditev stanovanjske nepremičnine, rekonstrukcija ali sprememba namembnosti v stanovanje, če stanovanje ustreza površinskim normativom za primerno stanovanje v skladu z zakonom, ki ureja stanovanjska razmerja in če kreditojemalec(?), nima v lasti drugega primernega stanovanja.”
Lisec je poudaril, da “res ne gre za predvolilni zakon, več kot pol leta se je pisal, ampak čas nas je malo prehitel oziroma naš podmladek, tako da res upam, da bomo tudi razpravljali v duhu tega, da pomagamo, ne pa, da se gremo predvolilne bitke.” Na Twitter profilu stranke SDS pa so citirali Lisca, ko okrca Levico in pravi: “Sedaj poslušamo od ljudi, ki so bili nadkoalicijska stranka, da bi morali zgraditi 30.000 najemnih stanovanj. In kaj so zgradili prej? 300 najemnih stanovanj v šestih letih. To pa je dejansko stanje in ne govoričenje.”
Kategorija za mlade družine
“Predlog zakona o stanovanjski jamstveni shemi bo mladim pomagal pri tem, da bodo lažje prišli do kredita in do lastnega stanovanja. Stanovanjska jamstvena shema naslavlja predvsem mlajšo populacijo staro do 38 let. Opredeljuje pa dve vrsti kreditojemalcev, to so zaposleni za določen ali nedoločen čas, katerih kreditna sposobnost je praviloma nizka. Ta kategorija mora izpolnjevati določen dohodkovni pogoj. Druga kategorija so mlade družine, ki imajo enega ali več otrok in vsaj eden od otrok še ni šoloobvezen,” je 8. marca 2022 vsebino zakona opisal predsednik podmladka SDS Dominik Štrakl.
Na spletni strani SDS je možno prebrati, da bo po predlogu zakona ročnost kredita največ 30 let, glavnica kredita za posameznika ne bo smela presegati 200 tisoč evrov, kredit pa bo moral biti hipotekarno zavarovan. Po Štraklovih predvidevanjih predlog zakona v prvem letu po sprejemu ne bi smel imeti finančnih posledic za proračun, za kasneje pa naj bi po določenih ocenah bili potrebno zagotoviti približno tri milijone evrov na leto.