V zadnjem času razburjajo milijonski posli Židana s Futuro, a ob tem ne smemo pozabiti, da nas, davkoplačevalce, v resnici mnogo več stane vsakodnevna propaganda, ki jo za Židana izvaja Kolektorjevo hišno trobilo Delo.
Prav Kolektorjeva ponudba za izgradnjo druge cevi karavanškega predora je bila 20 milijonov evrov dražja od konkurenčnih, a državna revizijska komisija dela vse, da bi odgnala konkurente in pomagala zaslužiti Kolektorju. Ta si obeta posle tudi na račun nepotrebnega in predragega drugega tira med Divačo in Koprom, za katerega še nihče ne ve, koliko nas bo stal, a zagotovo bo številka močno presegla milijardo evrov!
Za razliko od osrednjih medijev, ki so osredotočeni na napihovanje priljubljenosti predsednika vlade Marjana Šarca, smo na našem portalu Nova24TV poročali o sumu nezakonitega financiranja Židanove stranke SD v povezavi z agencijo Futura, ki je vnovič kljub najdražji ponudbi zmagala na največjem javnem razpisu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v vrednosti kar 3 milijonov evrov, in to v času, ko je bil minister za kmetijstvo prvak SD Dejan Židan. Za člane komisije so pri tem izbrali Marka Višnarja (osebnega prijatelja Židana), Slavka Ficka (kot direktor strateškega marketinga v Perutnini Ptuj velja za največjega klienta Future) in Tino Kumelj (podpisnica pogodbe s Futuro, ki z Ljubljanskimi mlekarnami močno sodeluje). A ob tem ne smemo pozabiti na mnogo bolj sumljive povezave v zvezi z Židanovo SD. Ta je vsakodnevno deležna reklame prek režimskega trobila Delo v lasti Stojana Petriča iz skupine Kolektor, davkoplačevalce pa posli s tem podjetjem stanejo celo mnogo več od tistih s Futuro!
Državna revizijska komisija z vsemi kremplji skuša pomagati Petričevemu Kolektorju
Že pred časom smo na Nova24TV poročali, da DRK počne vse, kar je v njeni moči, da bi bilo pri projektu druge cevi predora Karavanke izbrano podjetje Kolektor, pa čeprav bi bilo dražje. Tako se DRK trudi odgnati tuje in cenejše investitorje, Kolektor pa si želi pridobiti referenco tudi za milijardni projekt drugega tira. Zdaj razkrivamo, kakšna finančna hobotnica se skriva v ozadju delovanja te institucije, ki jo v celoti obvladujejo pripadniki Židanove SD. Medtem ko so Avstrijci drugo cev predora Karavanke že pričeli graditi, Slovenija še kar čaka, da bi bil pri projektu sploh izbran izvajalec. Vse bolj kaže, da bo zadeva stala toliko časa, dokler ne bodo odgnani vsi tuji investitorji, izbran pa Kolektor v lasti Stojana Petriča, ki je tudi ustanovni član Foruma 21 Milana Kučana. V tem primeru je Kolektor dražji izvajalec, ki si pripravlja teren, da prevzame tudi projekt drugi tir, in z obema nesramno obogati na račun slovenskih davkoplačevalcev, kot smo na Nova24TV že poročali. Pri tem pa je pomembno orodje pri doseganju tega cilja državna revizijska komisija, ki pa jo v celoti obvladujejo pripadniki SD.
V tričlanskem senatu DRK sedijo izključno ljudje iz krogov blizu Židanove SD
Državna revizijska komisija je torej ugotovila, da je bil izbor najugodnejšega ponudnika nezakonit, odločitev pa je utemeljila na formalnostih, ne na vsebini, a v tričlanskem senatu so odločali izključno ljudje iz krogov blizu stranke SD. Če celotno sliko pogledamo bolje in globlje, ta odločitev ni tako nerazumljiva, saj je v ozadju kup političnih povezav, v katerih si med seboj delajo usluge in grabijo denar davkoplačevalcev. Državna revizijska komisija naj bi bila sicer neodvisen in samostojen državni organ, a v senatu sedijo nekdanji občinski svetnik SD, kandidatka na lokalnih volitvah na listi SD in nekdanja generalna sekretarka ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v času ministrice Anje Kopač Mrak?! Poleg tega pa – ne le da imajo v senatu politične naveze, njihova članica naj bi bila tudi partnerica izvršnega direktorja v Kolektorju.
V ozadju delovanja DRK prava finančna hobotnica, lastnik prostorov, ki jih najema DRK, in Kolektor pa imata istega odvetnika
Pri vsem tem pa se je v ozadju delovanja DRK razvila zapletena finančna hobotnica; odvetnik Aleksij Mužina je strokovnjak za javno naročanje, v preteklosti pa je bil med letoma 2001 in 2004 tudi sam član državne revizijske komisije, med letoma 2004 in 2006 pa kar predsednik DRK. Trenutno med drugim kot odvetnik zastopa podjetje Kolektor, s katerim nedvomno z veseljem deli izkušnje s področja delovanja DRK. Mužina pa zastopa tudi podjetje Izoterm Plama, ki ga vodi Goran Petek. Ta je med drugim v preteklosti deloval tudi v okviru idrijskega podjetja Hidria. Po podatkih Ajpesa je podjetje Izoterm Plama v lasti podjetja PG – poslovno svetovanje d.o.o. in italijanskega podjetja Fidimed Fiduciaria S.r.l. Pred tem je bilo eno izmed družbenikov Izoterm Plame podjetje VRD Družba za inženiring, proizvodnjo in trgovino d.o.o. Damijana Hvale. Velja pa pri tem omeniti še, da naj bi bil po podatkih našega vira Hvala Petkov zet. DRK zdaj najema prostore na Slovenski cesti 54 v Ljubljani, ki pa so najeti kar pri podjetju VRD Damijana Hvale. Prej so bili ti prostori v lasti PG Gorana Petka, ki naj bi jih odsvojil za smešno nizko simbolično ceno, DRK pa je po podatkih aplikacije Erar, ki jih navaja naš vir, za najemnino do 5. marca lani plačevala 3.184 evrov mesečno, od 3. aprila dalje pa 3.753 evrov mesečno, kar predstavlja povečanje za skoraj 20 odstotkov. Na račun VRD je tako že kapnilo skupno 154.314,68 evra iz naslova najemnin od vključno leta 2015!
Projekt karavanškega predora je vaja za milijardni drugi tir, 2TDK pa nadzira Remec, ki je bil že v preteklosti del načrtov maksimalnega izčrpavanja davkoplačevalcev z namenom polnjenja žepov gradbincev
Petričev Kolektor pa, kot je znano, se na vso moč poteguje, da bi bil izbran kot izvajalec karavanškega predora, saj bi se mu s tem še bolj na široko odprla vrata pri polnjenju žepov na račun nepotrebnega in predragega projekta drugega tira med Divačo in Koprom. Še vedno nihče ne ve niti natančno niti približno, koliko nas bo projekt stal, a zanesljivo se bo končni znesek povzpel močno preko milijarde, tako da bi lahko projekt druge cevi karavanškega predora razumeli kot nekakšne vrste vajo pred resničnim plenjenjem denarja davkoplačevalcev. Petriču v prid gre tudi dejstvo, da je eden izmed nadzornikov projektnega podjetja 2TDK Črtomir Remec, ki je bil leta 2011 prisoten pri oblikovanju zloglasnega Pireškega memoranduma, v katerem so se sodelujoči sporazumeli o tem, da bi bilo potrebno pričeti prirejati razpise, tako da bi na račun državnih projektov napolnili žepe propadajočih velikih gradbincev. Slednje bi zaščitili pred rastočimi manjšimi konkurenti in cenejšimi tujimi konkurenti.
Je vse to cena za vsakodnevno promocijo, ki jo je režim deležen pri režimskem trobilu Delo?
Kot vse kaže, pa za proračunske milijone Petrič Židanu ne ostaja dolžan. Ta je namreč vsakodnevno deležen promocije in propagande v režimskem trobilu Delo, ki se poleg tega poslužuje sprevrženih metod za oviranje političnih tekmecev stranke SD in režima na sploh. Pri tem se ne ustavijo niti pri lažeh. Glede na poročanje Delaglede afere Patria in nezakonitega sina kardinala Franceta Rodeta ne čudi, da takšen medij nima več podpore bralcev. Jasno je, da ljudje kljub dolgotrajnemu obvladovanju slovenske medijske scene s strani levice vedno manj zaupajo medijem, ki dnevno objavljajo neresnične zgodbe. Ljudje se zatekajo k alternativnim medijem, torej k demokratizaciji medijskega prostora. Da je Delo s Petričevim prevzemom resnično na dnu, kaže dejstvo, da je ta na mesto v. d. glavnega urednika takoj postavil Gregorja Knafelca, ki je bil pred tem vodja odnosov z javnostmi v FMR, prek katerega Petrič obvladuje Delo, pred nastopom funkcije pa ni imel dneva novinarskih ali uredniških izkušenj. Veliko pozornosti je Petrič vzbudil z izjavo, da od svojih novinarjev pričakuje lojalnost in enotnost, hvalil pa je kitajski politični model in izrazil mnenje, da bi ga morali posnemati tudi v Sloveniji. Da temu resnično sledi, priča dejstvo, da je bil novinar Peter Jančič odpuščen le dan po objavi svojega članka na temo spora med takratnim predsednikom vlade Mirom Cerarjem in Milanom Brglezom.
J. Ž./Nova24TV
