Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Poslanci vladne koalicije zaradi NSi danes niso mogli na hitro spremenili zakona o parlamentarni preiskavi.
Spremembo zakona je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič predlagala, da bi zavarovala premiera Roberta Goloba pred preiskavo njegovih zasebnih biznisov, kako je iz državnega GEN-I preko podjetja Vesne Vuković plačeval novinarje portala Necenzurirani, kako je ustanovil zasebno podjetje Star Solar in morebiti tudi financiral kampanjo Svobode iz GEN-I preko nakazil na Balkan.
Hitro uveljavitev sprememb, da bi bilo mogoče onemogočiti preiskavo s spodbijanjem pred ustavnim sodiščem, je NSi onemogočila tako, da so predlagali posvetovalni referendum. Državni zbor mora, preden bo odločil o spremembi zakona, odločiti, ali bo referendum. Referendum bo večina sicer zanesljivo zavrnila, a do takrat ne more potrditi spremembe zakona o preiskovalni komisiji, da bi zaščitili Goloba. Del zelo nenavadnih vsebin spremembe zakona o parlamentarni preiskavi pa je sicer umaknila tudi že Klakočar Zupančičeva sama po opozorilih zakonodajno pravne službe, da so predlogi očitno nerazumni. Napoved obstrukcije in referendumskega postopka vodje poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja pa je iz tira vrgel poslanko Svobode Lena Grgurevič, ki mu je zabrusila, da grobo krši in zlorablja poslovnik, žalila ga je, da ali ni sposoben razumeti preprostih stvari ali pa da laže. Na ta živčni in zelo nespodoben izpad vladajoče poslanke, se je odzvala predsedujoča Meira Hot (SD), ki je Grgurovičevo opozorila, da je Cigler Kralj ravnal povsem po poslovniku, ki pravi: “Vodja poslanske skupine lahko napove odsotnost vseh članov poslanske skupine pri obravnavi posamezne točke dnevnega reda, pri čemer mora navesti razloge za tako odsotnost.” Opozorila je, da je Cigler Kralj ravno to storil in zato ne more biti govora o zlorabi. Grgurevičeva se ni opravičila za svoj žaljiv in nedostojen izpad do opozicijskega poslanca in vodje poslanske skupine.
Celotna izjava Cigler Kralja je bila takšna:
“Nesprejemljivo je, da želi stranka Gibanje Svoboda s spremembo zakona blokirati parlamentarno preiskavo GEN-I. V Novi Sloveniji temu zakonu ostro nasprotujemo, ker se bo z njim močno omejilo, najverjetneje pa kar blokiralo vse nadaljnje parlamentarne preiskave. Interes Gibanja Svoboda za privatizacijo slovenske energetike je res izredno močan; za to ne izbirate sredstev. Pripravljeni so poteptati ustavo, poslovnik DZ, skratka, narediti vse, da parlamentarne preiskave o Genu ne bi bilo. To sem napovedal tudi na prejšnji seji. Pozorno sem poslušal vsa stališča, in jasno je, da bo ta zakon koalicija izglasovala. V Novi Sloveniji pri tem ne želimo in ne bomo sodelovali. Zato napovedujem odsotnost celotne poslanske skupine seje DZ v skladu z drugim odstavkom 65. člena Poslovnika Državnega zbora. Ta zakon je škodljiv, ker z njim onemogočate nadaljnjo preiskavo Gen-I-ja, pa tudi vse morebitne nadaljnje parlamentarne preiskave. Hkrati pa vas obveščam, da smo v Poslanski skupini Nove Slovenije ravnokar vložili zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma glede tega zakona. Zakon je po naši oceni tako škodljiv, da želimo, da se državljanke in državljani opredelijo o tem, ali naj se blokira parlamentarna preiskava zadeve GEN-i…”
Lena Grgurevič se je napoved obstrukcije in referendumsko pobudo odzvala tako nervozno:
“Torej, poslanec Cigler Kralj je grobo kršil in zlorabil poslovnik. To njegovo izvajanje ni imelo veze s postopkovnim predlogom. To je bila neka razprava. In če pa je bila razprava, pa se moram dotakniti materije, ker ali poslanec Cigler Kralj ni sposoben razumeti neke zelo enostavne materije, kar je izjemno zaskrbljujoče za poslance državnega zbora ali pa grobo laže in zavaja, kar je prav tako izjemno zaskrbljujoče za poslanca Državnega zbora in je sramota. Toliko. Se pravi, v kolikor bi še sedel tukaj, bi si absolutno zaslužil opomin, ker je v celoti kršil Poslovnik. Namreč, njegov postopkovni predlog ni bil postopkovni predlog.”
Meira Hot se je odzvala tako:
“Kolegica, moram vam prebrati poslovnik, ki v drugem odstavku 65. člena pravi: “Vodja poslanske skupine lahko napove odsotnost vseh članov poslanske skupine pri obravnavi posamezne točke dnevnega reda, pri čemer mora navesti razloge za tako odsotnost in kolega je ravno to storil. Zato ne moremo govoriti o zlorabi.”
Koalicija v zadnjem branju danes tudi še ni potrdila ureditve sodnega varstva in odškodnin za razlaščence v bančni sanaciji. Zaradi sprejetih dopolnil bo zadnje glasovanje na prihodnji seji. Za okoli milijardo evrov delnic in obveznic bank je v času sanacije bank vlada Alenke Bratušek lastnikom zaplenila brez vsake odškodnine in možnosti sodne zaščite. Po sodbi ustavnega sodišča bi zaščito na sodiščih oškodovanim in odškodnine morala zagotoviti že vlada Mira Cerarja. A je ta problem “milijardnega izbrisa” ignorirala. Ker pa bi državo lahko doletele sankcije z evropske ravni, se je odzvala Šarčeva vlada, a na način, ko je bilo jasno, da je namen uzakoniti tako nesmiselne rešitve, da bi zanesljivo padle na ustavnem sodišču. Namen vlade Marjana Šarca ni bil odpraviti kršitev ustave in poravnati krivico izbrisanim, cilj je bil preložiti plačilo odškodnin na prihodnje vlade. Morebitne odškodnine zaradi napačne vladne sanacije bank so naložili banki Slovenije. Odškodninski odgovornosti sta Banka Slovenije in Evropska centralna banka ostro nasprotovali in takoj napovedali spore proti temu pred ustavnim sodišče in na ravni EU. Ustavno sodišče je marca lani zakon v celoti razveljavilo.
