Piše: Lucija Kavčič
S poslanko SDS Alenko Helbl smo se v drugem delu intervjuja pogovarjali o dolgotrajni oskrbi starejših, ki je do sedaj prinesla le nov davek.
Gospa Helbl. Kako pa je na področju dolgotrajne oskrbe starejših? Tudi tu prihaja do zamud?
Pri vprašanju plač v domovih za starejše moram najprej omeniti dolgotrajno oskrbo. Začenjam z dejstvom oz. s trditvijo: pri urejanju dolgotrajne oskrbe je koalicija dosledna in neizprosna samo pri dodatni davčni obremenitvi državljanov, njihove pravice jih ne zanimajo. Edina izpeljanka iz te trditve kot rešitev je ukinitev davka za dolgotrajno oskrbo (DO) na podlagi analize izvajanj tega zakona v prvem polnem letu izvajanja, finančnih učinkov in potreb sprejeti odločitev glede finančne vzdržnosti sistema DO.
To smo v PS SDS zapisali v predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o DO. Poleg tega predlagamo, da so lahko oskrbovalci družinskega člana tudi upokojenci. In zakaj? Zato, ker z dejanji sledimo ciljem, namenu vzpostavitve sistema DO, da torej da kot napredna, humana in socialno odgovorna družba vsem državljanom, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase, zagotovimo pogoje za dostopno, kakovostno, varno in celovito obravnavo in oskrbo!
Za koliko časa je vlada s svojim zakonom o dolgotrajni oskrbi pravzaprav zamaknila izvajanje pravic?
Enaindvajsetega julija 2023 je vladajoča koalicija sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim je uzakonila obvezni prispevek za DO v višini 1 odstotka za zaposlene, 1 odstotka za delodajalce in 1 odstotka za upokojence iz neto pokojnin. Zakon določa tudi možnost uvedbe doplačil leta 2028 ali kasneje, če prihodki iz prispevkov ne bodo dovolj za financiranje vseh pravic in drugih stroškov. V letu 2025 ministrstvo tako pričakuje 300 milijonov pobranega davka, v letu 2026 pa okrog 600 milijonov evrov.
Treba je povedati, da se je z novim zakonom o DO uveljavitev vseh pravic, razen ene, zamaknila za bistveno več kot eno leto, kot je bilo prvotno določeno. Zakon vlade Roberta Goloba tudi ni uzakonil sistema DO kot novega stebra socialne varnosti, tj. zdravstva, socialnega in pokojninskega varstva. Novi zakon je bil v bistvenih delih, v delih pravic, prepis prejšnjega, na številnih področjih pa so izvajanje zbirokratizirali, nabor upravičenj pa celo zmanjšali. Državljani smo tako z novim zakonom dobili nove birokratske ovire in nov obvezen prispevek za DO ter obveznost doplačila storitev.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
