»Politični bazen resnih funkcionarjev na levem političnem polu v Sloveniji se zmanjšuje oziroma ga počasi celo zmanjkuje in za ministre prihajajo ljudje, ki še štirinajst dni pred volitvami niso vedeli, kaj sploh politika pomeni,« je konec januarja v oddaji Odmevi dogajanje na ministrstvu za kulturo ocenil poslanec SDS Tomaž Lisec, ki je v intervjuju komentiral zlasti dogajanje v zvezi z ustavno obtožbo predsednika vlade Marjana Šarca.
Tomaž Lisec, doma iz Boštanja pri Sevnici, se je rodil leta 1978 v Celju. Kot je zapisano na spletni strani SDS, je eden od ustanoviteljev in tudi nekdanji predsednik Športno-kulturnega društva Mladi Boštanj. Med drugim je sodeloval pri ustanovitvi Mladinskega sveta občine Sevnica, nekaj časa tudi pri Študentskem klubu Sevnica. V času študija je tri leta deloval pri projektu Mladinski ceh pod okriljem SKALE, med počitnicami pa deset let del počitnic preživljal kot sodelavec Slovenske karitas pri projektu SMEH. Leta 2001 je vstopil v SDS in SDM (podmladek SDS) ter kmalu postal podpredsednik Občinskega odbora SDM Sevnica in član Izvršilnega odbora SDS Sevnica. Leta 2002 je prvič na lokalnih volitvah kandidiral na listi SDS za občinski svet sevniške občine. V letih 2005−2008 je bil član izvršilnega odbora SDM na nacionalni ravni. Leta 2006 je postal podpredsednik občinskega odbora SDS Sevnica. Od januarja 2009 je predsednik občinskega odbora SDS Sevnica. V mandatih 2006−2010, 2010−2014 in 2014−2018 je član občinskega sveta občine in sveta KS Boštanj. Po končanem študiju politologije se je vključil tudi v delovanje stranke na državni ravni. Med letoma 2005 in 2011 je bil zaposlen kot strokovni sodelavec poslanske skupine SDS v državnem zboru. V letu 2010 je opravljal tudi funkcijo programskega tajnika SDS. Za poslanca je bil prvič izvoljen leta 2011, nato pa še v letih 2014 in 2018. V prejšnjem mandatu je bil predsednik odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V zdajšnjem mandatu pa je podpredsednik parlamentarnega odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Je poročen in oče treh otrok.
Poslanec SDS ste že tretji mandat. Lani ste bili na državnozborskih volitvah izvoljeni za poslanca z 32,6-odstotno podporo v svojem okraju. Kljub temu je Slovenija dobila nadaljevanje tega, kar smo imeli v prejšnjem mandatu. Kakšne vtise ste dobili o premierju Marjanu Šarcu in njegovi vladi?
Z Marjanom Šarcem smo dobili tisto, kar je tudi obljubljal. Nobenih konkretnih zavez, nobenih kratkoročnih, še manj pa dolgoročnih pametnih potez. Do sedaj je le sledil politiki »biti všeč« in podelil nekaj finančnih bonbončkov, ki pa nimajo resnih učinkov. Razen za utrjevanje njegove podobe. Skratka, človek brez vizije s ščepcem samovšečnosti, ki zna biti tudi zelo zahrbten. Sploh z mesta moči. To sta nakazali že obe volilni kampanji na državni ravni, v katerih je sodeloval. Je človek, ki bo gledal le, da se mu nič nevšečnega ne zgodi. Ki ne bo veliko odločal.
Kaj pa predsednik DZ Dejan Židan?
On se je pametno umaknil v DZ, kjer vsakodnevno sprejema različne ljudi in skupine, s katerimi si želi piarovsko urediti podobo. A vsi tisti, ki smo spremljali njegovo delo kot ministra, vemo, da zna poskrbeti za tiste, ki ga v zameno hvalijo in pustijo pri miru. Z njim na čelu je stranka SD abonirana na 10 odstotkov. Je človek, ki zna biti na prvi pogled zelo všečen. Posluša pa le sebi naklonjeno ozko skupino ljudi.
V prejšnjem poslanskem mandatu ste bili predsednik odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za isto področje torej, ki ga je Židan pokrival kot minister …
Glede na dolžino dni njegovega ministrovanja lahko ugotovimo, da razen prepočasnega odzivanja na naravne nesreče in kakšnih bonbončkov ni naredil nič koristnega za slovenskega kmeta. Ključni zakoni so ostali v predalih. Če v SDS in drugih opozicijskih strankah ne bi sklicevali nujnih sej odbora, ga skoraj ne bi videli v DZ. Na drugi strani pa je podpiral uvedbo davčnih blagajn in dvig katastrskega dohodka. Predvsem pa se je v njegovem mandatu nenormalno razpasla birokracija. Po njegovem odhodu je na področju kmetijstva še več odprtih zadev kot pred njegovim prihodom na mesto ministra. Znal pa je poskrbeti za politične prijatelje znotraj kmetijskega resorja. In znal si je kupovati medijski mir.
Kako pa gledate na zadnje afere v zvezi z mesom?
Nekateri pravijo, da gre v enem primeru za discipliniranje Poljske zaradi njene politične drže. Drugi trdijo, da ne gre za osamljen primer in da je na tem področju več podobnih zgodb povsod v EU. Jaz gledam na to afero kot na poduk, da se tudi slovenski potrošniki vprašamo, ali želimo jesti dobro hrano znanega izvora (ki morda stane malo več) ali pa nam je vseeno, kaj jemo. Ne razumem potrošnikov, ki so pripravljeni zapravljati za mnoge neumnosti ne glede na ceno, svoje telo pa so pripravljeni zastrupljati s hrano brez zavedanja o njenem izvoru.
V državnem zboru ste nedavno imeli odmeven nastop v zvezi z ustavno obtožbo predsednika vlade. Postopek ni bil izglasovan. Ste to pričakovali?
Upali smo sicer na drugačen izid, saj govorimo o kršitvi ustave, a je šest levih strank raje nadaljevalo s kršenjem ustavnega reda, da zavaruje predsednika vlade. Pameten predsednik vlade bi čim prej skušal uveljaviti to odločbo ustavnega sodišča, saj bi s tem dokazal, da spoštuje pravni red, da ljudi ne deli na prvorazredne in drugorazredne. Pa še finančna konstrukcija odločbe je zanemarljiva.
Šarcu ste, kot poroča STA, očitali, da krši ustavo zaradi ideologije.
Kršenje ustave zaradi ideologije je bila rdeča nit njegove obrambe, ko se je, namesto da bi se branil z vsebino, zatekal v ideološke in celo osebne diskreditacije. To je deloma pričakovano, ker govorimo o človeku brez vsebine, ki je imel vedno le en cilj: postati predsednik vlade ne glede na ceno. Da krši ustavo zaradi ideologije, je skupaj s koalicijo dokazal, ko je nemudoma izvršil sodbo US glede izbrisanih. Da krši ustavo zaradi ideologije, je priznal med razpravo o ustavni obtožbi. Na žalost je koalicija sebe postavila pred pravno državo, in to na račun kršenja človekovih pravic otrok, ki niso nič krivi. Poleg tega pa je predsednik vlade skupaj s poslanci koalicije zavajal o tem, da sta dve isti odločbi US (kar ne drži) in da gre za razpravo o zasebnem in javnem šolstvu. Predsednik vlade se je branil pred ustavno obtožbo brez poznavanja vsaj 57. člena Ustave RS. Ali pa je lagal.
Kako komentirate Šarčev odziv na ustavno obtožbo? Začel je govoriti, da je nosil rdečo zvezdo samo pri sprejemu med pionirje …
Če nimaš vsebine, se ukvarjaš z obliko – in to počne Marjan Šarec s pomočjo velike večine medijev. Da se vmes zlaže, ni nič novega za levi politični del. Nekajkrat sem med razpravami v DZ protestiral, češ naj predsedujoči opozori razpravljavce, naj ne lažejo, pa ne zaleže. Očitno se Marjan Šarec ni zlagal prvič. Zagotovo pa se ni zadnjič. Njegovo delovanje kaže zasledovanje ideje, da so za obrambo vladanja dovoljena vsa sredstva. Ne samo pravna, kar je značilno za vladavino prava.
Obžalujete, da NSi ni podprla ustavne obtožbe?
S tem se ne obremenjujem. Sem pa bil presenečen, ko so po nekaj dneh le sporočili, da ne bodo sopodpisniki ustavne obtožbe. A takšna je pač njihova politična agenda. Očitno so izbrali pot, da po štirih letih in petih zakonih še vedno verjamejo levim političnim strankam, da bodo zadeve uredili. Uredili v skladu z odločbo ustavnega sodišča. To je zanimivo glede na to, da je prvi podpisani pod ustavno presojo njihov nekdanji poslanski kolega.
Menda obstaja, kot je razkril ustavni sodnik Klemen Jaklič, okoli petnajst neuresničenih odločb ustavnega sodišča.
Bilo naj bi jih 12. To ve natančno tudi predsednik vlade, ki mu je nekdanja predsednica Ustavnega sodišča RS po izteku mandata dala torbo z vsemi neuresničenimi odločbami. A očitno se predsednik vlade s tem ne obremenjuje preveč. Vladavina prava izgublja pomen pri levih strankah. In to pri strankah, ki tujino opozarjajo na spoštovanje pravnih norm. Kako naj povprečen državljan spoštuje ustavo, zakone, uredbe, pravilnike, odloke in je sankcioniran za njihovo (velikokrat nezavedno) kršitev, če se predsednik vlade privoščljivo smeji, ko mu nekdo dokaže, da zavestno krši temeljni načeli ustavnega reda: spoštovanje pravne države in uveljavitev človekovih pravic?
Dejali ste tudi, da je vlada zelo pohitela, ko je bilo treba uresničiti ustavno odločbo glede omejitve odškodnin za izbrisane.
Le šest mesecev je leva politika (kljub vmesnim volitvam) potrebovala za uresničitve te odločbe, ker se je predsednik vlade osebno zavzel za čimprejšnjo uresničitev te odločbe. Pri tem gre namreč za njim naklonjeno volilno bazo. Uveljavitev te odločbe bo stala davkoplačevalce 52 milijonov evrov, čeprav je ista politika vseskozi govorila, da ta zadeva države ne bo stala nič. Leva koalicija raje poskrbi za druge, pozablja pa na lastne državljane.
Ustavna obtožba bo očitno hitro pozabljena, medtem ko Marjan Šarec podira rekorde v javnomnenjski podpori. Kako to komentirate?
Mislim, da ustavna obtožba ne bo kmalu pozabljena, saj je zadeva prišla v medije in javnost sedaj pričakuje, da vlada le uresniči odločbo ustavnega sodišča. A bo vladajoča politika zavlačevala in iskala različne poti, kako preprečiti izvršitev te odločbe ali pa jo uresničiti na znova neustaven način. Tu so tudi različni pogledi koalicije na celotno zadevo. V SDS pričakujemo uresničitev odločbe ustavnega sodišča do 1. 9. 2018. Raziskave javnega mnenja pred vsakimi volitvami nekako pol leta prej začnejo »staviti na enega konja« in ga medijsko pripravljati za zmago. Ker je bilo tokrat premalo časa, niso stavili na nov obraz, ampak na ta čas najbolj prepoznaven obraz na levi politični sceni. Dvig Marjana Šarca in LMŠ pomeni tudi padanje drugih strank, predvsem SMC, SAB in DeSUS, ki jih ankete skoraj ne zaznajo več. Prepričan sem, da bo Marjan Šarec skupaj z LMŠ najbolj priljubljen do 26. maja, ko bodo volivci odšli na volitve. Potem pa bo prišla streznitev in nekaj časa bodo raziskave javnega mnenja spet kolikor toliko realne.
Kaj bo po vaše naslednji korak, sedaj ko ustavna obtožba zaradi razmerja moči ni uspela?
Koalicija bo vladala dalje: kadrovsko zapolnjevala mesta, ustvarjala nove birokratske ovire, tu pa tam podelila kak bonbonček, se mlačno odzivala na mednarodno okolje in upala na preživetje. Na zadnjih treh sejah vlade ni bilo sprejetega niti enega zakona. Skratka, veliko se bo govorilo in predvsem pametovalo, kaj in kako bi bilo treba narediti, naredilo pa se ne bo nič. To nakazuje tudi normativni program dela vlade. Normativni program dela PS SDS je bogatejši kot program celotne vladne ekipe. To veliko pove in bi moralo biti zaskrbljivo za resno parlamentarno demokracijo. Za resno parlamentarno demokracijo. A družbenopolitični delavci v vlogi novinarjev in finančni dotoki bodo poskrbeli, da ne bodo postavljali pravih vprašanj.
Imate vtis, da ste kot opozicijski poslanec nemočni? Opozicija lahko samo opozarja, to pa je tudi vse. V Ajdovščini so denimo občinske svetnike SDS in NSi celo izključili iz delovnih teles občine.
Če veš, kaj so naloge poslanca, lahko narediš marsikaj, če si seveda aktiven. Sicer včasih malo zaboli, ko vidiš, kakšne neumnosti počne koalicija in da koristnih predlogov SDS ne podpre samo zato, ker je napačen predlagatelj. A zaradi drugih političnih instrumentov (poslanska vprašanja in pobude, nujne seje odborov, pisanje zakonov …) je dela dovolj. Pa ne gre le za opozarjanje, ampak včasih za reševanje tistega, o čemer leva politika veliko govori. To pa je pomoč posameznikom znotraj naše družbe. Včasih kot opozicijski poslanec lahko dosežeš celo več kot koalicijski. Sploh v levih vladah, kjer so poslanci tam zato, da pritiskajo gumbe za/proti po nareku (marsikdaj na hodnikih povedo, kako so morali glasovati proti svojim načelom) in berejo tisto, kar piše v mnenju vlade. To, kar se je zgodilo v Ajdovščini, je le preslikava leve politike z državne na lokalno raven.
Opomba: Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.
