11.2 C
Ljubljana
četrtek, 29 septembra, 2022

Poslanci SDS bodo še danes vložili interpelacijo proti Fajonovi, ker je bil postopek odpoklica veleposlanika Kajzerja nezakonit;

Piše: Sara Bertoncelj / Nova24tv

“Če se vlada ni predhodno posvetovala s predsednikom republike, je bil po mojem mnenju kršen drugi odstavek 17. člena Zakona o zunanjih zadevah, ki ureja postopek odpoklica in kjer je zahteva po predhodnem posvetovanju jasno zapisana. Postopek odpoklica je bil torej nezakonit,” je opozoril strokovnjak za mednarodno pravo dr. Miha Pogačnik. Borut Pahor je namreč predsedniku vlade Robertu Golobu izrazil nezadovoljstvo, ker je vlada sprejela sklep o odpoklicu slovenskega veleposlanika v ZDA brez predhodnega posvetovanja z njim,” saj po že sprejeti odločitvi vlade ni več možnosti za morebitne drugačne rešitve.” Slednje sicer ne drži povsem, predsednik bi odpoklic Toneta Kajzerja lahko tudi zavrnil.

Drugi odstavek 17. člena Zakona o zunanjih zadevah pravi, da je “veleposlanik postavljen za dobo do štirih let, ki se lahko podaljša, če razmere tako narekujejo, vendar ne za dlje kot dve leti. O podaljšanju odloči minister za zunanje zadeve. Veleposlanik je lahko izjemoma odpoklican pred potekom časa postavitve na podlagi lastne prošnje, predloga države sprejemnice ali zaradi kršitve posebnih obveznosti in prepovedi iz 45. člena tega zakona”. Predlog za odpoklic iz prejšnjega stavka pripravi minister za zunanje zadeve, določi pa ga vlada po posvetovanju s predsednikom republike – vendar pri odpoklicu veleposlanika Toneta Kajzerja do slednjega očitno ni prišlo.

Predsednik republike Borut Pahor je podpisal odpoklic veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja, vendar je bil ob tem kritičen, ker ni bil predhodno obveščen o pripravljanju odpoklica. Na pogovoru z ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon je po poročanju MMC-ja podal predlog, da se postopek odpoklica veleposlanikov v prihodnje formalno uredi enako kot postopek imenovanja veleposlanikov, kjer je posvetovanje s predsednikom republike sestavni del postopka odločanja. A v resnici je ta predlog zapisan že v zakonu. Fajonova je v torek pojasnila, da je bil odpoklic nujen, ker je Kajzer kršil zakon o zunanjih zadevah – očitno pa ga je kršila kar sama. Fajonova je tudi dejala, da se ne bi bala interpelacije, vendar pa je po mnenju dr. Mihe Pogačnika dotično ravnanje zakonsko čista točka za interpelacijo Fajonove. Vlada je delovala nezakonito, predsednik republike pa je podpisal ukaz na temelju nezakonitega postopka. Se bo tudi to lahko kar pometlo pod preprogo? SDS bo interpelacijo proti zunanji ministrici vložil v parlamentarni postopek danes, so sporočili iz stranke.

Dr. Miha Pogačnik (Foto: STA)

Pahor sicer tudi meni, da je šlo pri odločitvi za odpoklic veleposlanika Kajzerja za nesorazmeren ukrep, saj očitana kršitev ni imela škodljivega vpliva na zunanjepolitične interese Slovenije, so sporočili iz predsednikovega urada. “Zakaj pa gospod predsednik republike potem tega ni preprečil, ko je mogel in bi moral ter je imel odločilno suvereno in zadnjo besedo glede veleposlanika, ki ga je sam imenoval in predstavlja prav njega? Ali se mu je morda šele sedaj posvetilo? Prekliče naj ukaz. Za zgodovino,” je komentiral dr. Pogačnik.

Na nesprejemljivost odpoklica Kajzerja je Pahorja opozarjal tudi dolgoletni vodja slovenske diplomacije dr. Dimitrij Rupel, ki je prepričan, da je Kajzer, s tem ko je opozoril na slepo in ubogljivo ravnanje MZZ “na predlog pristojnega ministrstva”, veleposlanik storil za državo koristno dejanje. “Objavljanje naslova za zbiranje podpore eni od kandidatk po vseh mogočih “vidnih mestih” vseh mogočih državnih in javnih ustanov, celo bolnišnic namreč pomeni nezakonito in protiustavno poseganje državnih in javnih ustanov v volilni sistem, tj. vmešavanje v volilne postopke. Veleposlanik je opozoril na to protiustavnost oz. nezakonitost. Notranja, nato pa še zunanja ministrica sta ravnali v nasprotju z ustavo in zakoni Republike Slovenije,” je opozoril Rupel, ki je ob tem tudi pojasnil, da niti ni šlo za pravo diplomatsko depešo, ampak zgolj za “dobesedni povzetek dopisa MNZ, ki je pred tem cele tedne krožil po ljubljanskih ministrstvih, po vseh slovenskih upravnih enotah in drugih javnih ustanovah.”

Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel in predsednik republike Borut Pahor. (Foto: STA)

“Pri tej stvari gre za opozorilo na skrajno problematično, obsojanja vredno, neprikrito in splošno znano dejstvo v zvezi z uporabo državnih ustanov za politično propagando ene same predsedniške kandidatke, pri čemer je ta kandidatka nekaj let nazaj − dejansko, via facti (kot je imel navado govoriti nekdanji predsednik Partije France Popit) − zagovarjala neomejeno in neovirano uporabo depešnega sistema MZZ za rušenje ugleda in povzročanje škode Republiki Sloveniji,” je v pismu Pahorju še zapisal Rupel in poudaril, da je bil na predsedniške volitve, ki nas čakajo prihodnji mesec, vnesen dvom, poseben dvom pa zadeva neoporečnost kandidature Nataše Pirc Musar. Tega dvoma seveda ni vnesel veleposlanik Tone Kajzer, ampak sta ga po Ruplovem mnenju vnesli najmanj dve ministrici aktualne slovenske vlade, ki se ob izvolitvi ni zavezala delovati zgolj po svoji vesti, ampak tudi (in predvsem) v skladu s slovenskim ustavnim redom. O zadevi je pravno mnenje napisal tudi dr. Peter Jambrek: “Noben splošni ali področni zakon ali zakoniti predpis ne daje pooblastila MNZ, da sprejema akte ali izvaja dejanja, kakršna je sprejelo in izvedlo 30. 8. 2022. Nataša Pirc Musar ni imela  pravice zahtevati od MNZ izvedbe dejanja in sprejema akta, kakršnega je MNZ sprejelo istega dne, ko je prejelo zaprosilo, ker MNZ za takšna dejanje in akt ni imelo zakonitega temelja. Relevantni zakon o volilni in referendumski kampanji, zakon o volitvah predsednika republike,  zakon o volitvah v državni zbor in zakon o političnih strankah ne urejajo niti ne omenjajo volilnega opravila, kakršnega je dne 30. 8. izvedlo MNZ na zahtevo volilnega štaba kandidatke za predsedniške volitve ge. Nataše Pirc Musar. Zato je treba ugotoviti, ali sta bila dejanje in akt MNZ nezakonita in protiustavna.”

 

Predsedniška kandidatka Nataša Pirc Musar je minulo sredo v oddaji Dnevnik na TV Slovenija dejala, da ji “zagotovo ni prav, da tovrstne depeše romajo v roke tistih, ki do tega nimajo pravice”. Ob tem je treba še enkrat poudariti, da na “depeši”, ki jo je na Twitterju objavil nekdanji premier Janez Janša ni bilo nikakršne oznake, da gre za zaupen dokument, niti depeša ni vsebovala nobenega zaupnega ali osebnega podatka. Je pa ljudi po svetu obvestila, kam lahko oddajo svoj podpis za Pirc Musarjevo – kar se pri ostalih predsedniških kandidatih ni zgodilo, saj o tovrstni možnosti zbiranja podpisov niti niso bili obveščeni.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine