1.8 C
Ljubljana
četrtek, 15 aprila, 2021

Poslanci končno ustavili fiktivna prebivališča in “socialni turizem”

Piše: Sara Rančigaj (Nova24TV)

Državni zbor je z 62 glasovi za in 11 proti sprejel novelo zakona o prijavi prebivališča, s katero želi vlada preprečiti fiktivne prijave, kot se je izkazalo pa predlog podpirajo tudi v opoziciji. Po novem se ne bo več mogoče prijaviti na kateri koli upravni enoti, ampak samo na tisti, ki je krajevno pristojna. Poleg omenjenega pa določa tudi nekatere druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za prijavo prebivališča, denimo naslov mora imeti prostore, ki so namenjeni za bivanje. Z novo uredbo država želi omejiti fiktivne prijave, posledično pa tudi prejemanje neupravičenih socialnih transferjev oziroma “socialni turizem”. 

V okviru glasovanja v Državnem zboru je bil sprejet zakon, ki določa, da se bodo posamezniki lahko za stalno ali začasno prebivališče prijavili samo na območju tiste upravne enote, kjer je naslov, na katerega se prijavlja in ne več kjerkoli.

Poleg omenjenega pa še določa nekatere druge pogoje, denimo stavba ali del stavbe, kjer se bo posameznik prijavil prebivališče mora biti po noveli namenjen stanovanjski rabi oziroma nastanitvi. Njegova uporabna površina mora dosegati površinske standarde za prijavo prebivališča. Standarde za stanovanjsko rabo pa bo minister za notranje zadeve v soglasju z ministrom, pristojnim za stanovanjske zadeve.
Z novim zakonom bo država pričela omejevati tako imenovana fiktivna prebivališča oziroma socialni turizem (Foto: STA)

Kot navaja STA, novela uvaja tudi preverjanje postopkov po uradni dolžnosti, kjer mora uradna oseba na upravni enoti preveriti nekatere podatke, medtem ko bo upravni postopek preverjanja krajši. Stranka bo tako morala dokazati, da izpolnjuje pogoje za prijavo določene osebe oziroma bo morala ta oseba dokazati, da se sme prijaviti na določenem naslovu. Državni zbor je sprejel tudi dopolnilo k 5. členu po katerem ob prijavi prebivališča ne bodo spraševali po maternem jeziku, veroizpovedi in narodnosti, ki so ga vložile poslanske skupine SMC, NSi in Levica.

 

V preteklosti je to problematiko izpostavil tudi državni sekretar Franc Kangler in fiktivne prijave označil za nedopustne. Kot je ugotovil, pa se je največ kršitev dogajalo na upravni enoti v Mariboru. Upravna enota Maribor je v notranji reviziji ugotovila kar 1047 sumov fiktivne prijave prebivališča, večinoma gre za tuje državljane. Predlani so mariborski uradniki opravili kar 42.317 prijav in odjav prebivališč.

Upravna enota Maribor (Foto: Facebook)

V preteklosti se je tudi pojavljalo že več ugibanj o tem, da nekateri prejemniki dobijo javna sredstva, pa sploh ne izpolnjujejo zakonskih pogojev in gre dejansko za “socialni turizem” v Sloveniji: stalni ali začasni naslov imajo denimo prijavljen v Sloveniji, a tu dejansko ne živijo. “Fiktivna prebivališča problematična za državo predvsem takrat, ko se oseba prijavi v Sloveniji zaradi socialnih transferjev, pogosto se tako zgodi, da nekdo prejema transferje, dejansko pa živi v tuji državi. Denimo, če bi imeli v Sloveniji UTD bi šli milijoni na račun fiktivnih prebivalcev,” je bil v preteklosti kritičen tudi ekonomist Matej Lahovnik. Slovenija je tako običajno država, kjer si tujci zagotovijo dovoljenje za bivanje, a veliko teh dejansko dela v katerikoli drugi državi Evropske unije, medtem pa imajo po možnosti tukaj prijavljeno družino, ki pa dejansko lahko prebiva v svoji domači državi.

 

Samo v enem mesecu je izplačanih preko dva milijona evrov otroških dodatkov tujcem – koliko teh na račun fiktivnih prebivališč zaenkrat ni znano
V Sloveniji so denimo do otroškega dodatka upravičeni tudi tujci, a nadzor nad fiktivnimi prijavami je do sedaj izvajal CSD. V primeru suma, da oseba dejansko ne biva v Republiki Sloveniji, CSD izvede ugotovitveni postopek, v katerem se to dejstvo ugotavlja skladno z določili zakona o splošnem upravnem postopku, na primer izvede ogled na naslovu, kjer je prijavljeno stalno prebivališče. V primeru suma, da je stalno prebivališče le fiktivno, se lahko pri upravni enoti sproži postopek in v primeru potrditve suma pravica odvzame, a podatkov o številu kršitev na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti teh podatkov niso beležili. Tujci (tudi iz neznanih držav) običajno prejmejo višji otroški dodatek od navadnih državljanov, kot pričajo podatki za oktober 2019, pa je bilo 21.427 otrokom tujcev razdeljenih dva milijona evrov.

Zadnje novice

Sorodne vsebine