Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
“Produktivnost dela v Sloveniji je absolutno prenizka. Imamo načrt, kako izboljšati produktivnost na raven sosede Avstrije? V bistvu delati manj, ampak za višjo dodano vrednost? Zgled so tudi Nordijci,” je ob statistiki OECD o produktivnosti dela v letu 2021 zapisal diplomat Tone Kajzer.
Produktivnost dela (bruto domači proizvod na zaposlenega) je namreč kazalec razmerja med proizvedenim produktom in količino dela, ki je bila vložena v njegovo proizvodnjo. Je eden osnovnih sintetičnih kazalcev gospodarske razvitosti. Nanjo vplivajo predvsem tehnološka opremljenost dela (fizični kapital), znanje in sposobnosti, s katerimi razpolagajo delovno aktivne osebe (človeški kapital), ter organizacija in odnosi v konkretnih proizvodnjah ter v gospodarstvu in družbi kot celoti (socialni kapital).
Kje je Slovenija?
Slovenija se po produktivnosti dela nahaja daleč pod ravnijo Evropske unije. Pa tudi pod povprečjem OECD. Prehitevata nas sosednji Avstrija in Italija. Slovenija potrebuje davčne reforme, s katerimi bo ustvarila spodbudno poslovno okolje, postala privlačna za investitorje ter ohranila visoko izobraženih domačih in privabila tuje vrhunske kadre, ki bi pripomogli k dvigu produktivnosti države. Vendar vlada Roberta Goloba deluje nasprotno, saj z višanjem davkov ne le omejuje rast poslovnega okolja, ampak ga uničuje.
Kako lahko porazno produktivnost dvignemo?
Sicer je pretres, povezan z izbruhom epidemije covida-19, slovensko gospodarstvo povečini dobro prestalo, izgubo človeškega kapitala pa so ob podpori obsežnih protikoronskih ukrepov, ki jih je sprejela Janševa vlada, močno ublažile sheme za ohranjanje delovnih mest. Krepitev investicij, tudi oz. zlasti tistih v učinkovito (in krožno) rabo surovin,’šćž je pomemben potencial za rast dodane vrednosti in produktivnosti. Poleg tega je ključnega pomena tudi dobro poslovno okolje, ki pa z vrtoglavimi davki in birokracijo pod Golobovo vlado ne more uspeti. Porazno produktivnost lahko dvignemo z nižjimi davki na plače, kapitalske dobičke, socialno kapico, privabljanjem tujih investitorjev, ravno nasprotno od tega, kar počne sedaj Golobova koalicija.
Drvimo še nižje
Slovenija bi morala ustvariti dobro poslovno okolje s tem, ko bi znižala davke in zmanjšala birokracijo, s tem pa bi postala bolj privlačna za delo naših gospodarstvenikov doma in tudi bolj privlačna za tuje investitorje. Dejstvo pa je, da Golobove davčne obremenitve naše gospodarsko okolje delajo še bolj nekonkurenčno, podjetja pa so se zaradi povečanja stroškov dela primorana odrekati zaposlovanju in tudi investicijam. Številni gospodarstveniki so že opozorili na to, tako slovenski kot tuji.
Kar bi morala sedanja Golobova vlada storiti, je, da umakne vse napovedane dvige davkov in jih nadomestiti celo z davčnimi olajšavami (v primeru investicij z namenom dviga produktivnosti), kar bi pripomoglo k ohranjanju polne zaposlenosti in potrošnje, vse planirane subvencije gospodarstvu pa ciljno usmeriti k povečanju dviga produktivnosti, ki bodo povzročile pozitivne učinke tako na kratek rok zaradi povečanja investicij, predvsem pa na dolgi rok, saj bo gospodarstvo pridobilo na konkurenčnosti, kar pa bo prineslo stabilne stopnje rasti na dolgi rok in večjo odpornost na tržne pretrese.
Produktivnost podaljšuje delovni čas?
A za to je malo možnosti. “Višja, kot je produktivnost dela, dalj časa delamo v bolj negotovih pogojih za slabše plačilo,” je še en nebulozni zapis, ki ga najdemo v programu stranke Levica. Levica nam poskuša dokazati, da se s podaljševanjem delovnega časa poveča produktivnost. Resnica ne prenese natolcevanj in praznega govoričenja in je precej drugačna od trditev Levice. Produktivnost v aktualnem času se v grobem povečuje zaradi učinkovitejše izrabe delovnega časa, razvoja produkcijskih sredstev, ki omogočajo izboljšanje kvalitete, s tem pa višjo dodano vrednost. Izpopolnjevanje tehnologij znižuje porabo energije, delavca pa razbremenjuje in mu zagotavlja čistejše in bolj zdravo okolje. To je po mnenju stranke Levica mračnjaštvo. V Levici ne sledijo resnici, s čimer spodbujajo negativno selekcijo z geslom “nesposobne na položaje”, pa je pojasnil Davorin Kopše.