Piše: Keith Miles
Sprašujem se, kolikokrat bo morala Poljska rešiti Evropo? In koliko ljudi pozna junaško naravo poljskega večstoletnega boja za ohranitev lastne države?
Če bodo naši voditelji in učitelji študirali poljsko zgodovino, ne bodo razumeli le močne poljske podpore neodvisni ukrajinski državi, ampak tudi, zakaj Poljska ne bo dovolila, da bi Evropska unija zmanjšala pomen narodov.
Zgodovina Poljske ni posebej znana, ker po tem, ko so jo okoliške sile razdrobile, niso imele interesa, da bi svoje prebivalstvo poučile o zaslugah Poljakov.
Zdi se mi, da je treba v poljski sodobni zgodovini razmišljati o treh fazah. Prva je tako imenovana zlata doba, ko je bila Poljska od leta 1025 kraljestvo in ko se je leta 1569 združila v skupnost z Litvo. Druga faza je bila od leta 1772, ko so si jo razdelile sosednje države, do leta 1918, ko je bila ustanovljena republika. Ta je trajala do leta 1939, ko sta si jo znova razdelili nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza. Po drugi svetovni vojni je bila dejansko fevd ZSSR. Tretja faza se je začela leta 1990, ko je bila strmoglavljena komunistična totalitarna oblast in je začela delovati tretja republika.
Zlata doba je v marsičem izjemna in do neke mere spominja na razvoj v Angliji, česar pa absolutistične monarhije, ki so obkrožale Poljsko, niso odobravale. Poljska, čeprav je bila od 12. do 18. stoletja veliko večja od Anglije in večino tega obdobja vojaško močnejša, ni imela prednosti okoliškega in obrambnega zaščitnega morja.
Dosežki zlate dobe so številni, vendar izstopajo predvsem naslednji; pokristjanjevanje leta 966, kališki statut, ki je poljskim Judom zagotovil avtonomijo brez primere in tako privabil preganjane Jude iz drugih delov Evrope, odprtje univerze v Krakovu leta 1364, ustanovitev dvodomnega parlamenta leta 1493, prenos zakonodajne oblasti z monarha na parlament leta 1505 (zgodnja oblika ustavne monarhije), strpnost do protestantizma v 16. stoletju, Jan III. Sobieski pa je leta 1683 pomagal Avstriji pri prekinitvi osmanskega obleganja Dunaja in tako prvič rešil Evropo.
Leta delitve so bila za Poljsko očitno negativna, vendar poljski narod nikoli ni izgubil volje, da bi znova dosegel lastno državo, in prišlo je do več uporov. Sprejetje prve moderne ustave v Evropi leta 1791 je bil nedvomno poskus ohranitve določene avtonomije, vendar je očitno razburilo absolutne monarhije, ki so si državo razdelile. Vendar je bila njihova najboljša priložnost leta 1918 po prvi svetovni vojni, ko je bila ustanovljena druga republika in so morali braniti svojo neodvisnost pred boljševistično Rdečo armado, s porazom le-te v bitki pri Varšavi pa so tudi drugič rešili Evropo. Po izgubi državnosti leta 1939 v korist Nemčije in Sovjetske zveze se je Poljska notranje upirala kot partizani, navzven pa se je s svojimi piloti in z vojaki pridružila zaveznikom. Najodmevnejši so bili njihovi dosežki v največji zračni bitki tistega časa, v »bitki za Britanijo«. Poljska je bila v drugi svetovni vojni prizorišče številnih pobojev in vojnih zločinov, predvsem uničevalnih taborišč, pa tudi sovjetskega pokola poljskih častnikov v Katynu in civilistov na sovjetskem okupacijskem območju. Približno 6 milijonov Poljakov je izgubilo življenje, od tega 50 odstotkov Judov.
Država je bila znova vzpostavljena leta 1945 pod sovjetskim okriljem in komunistično vlado od leta 1947 do leta 1989, čemur so se Poljaki vedno znova upirali in se niso nikoli odrekli svojemu cilju postati svobodna demokratična država. To so dosegli leta 1990 po uspešnem delovanju neodvisnega sindikata Solidarnost. S prihodom poljskega papeža Janeza Pavla II. in z gibanjem Solidarnost ter z odprto podporo Reagana in Thatcherjeve se je začela osvoboditev Srednje in Vzhodne Evrope izpod komunistične diktature in zatiranja. Lahko rečemo, da je Poljska tretjič rešila Evropo.
Seveda je veliko znanih poljskih umetnikov in znanstvenikov in ta članek je prekratek, da bi omenil vse, vendar je treba omeniti Friderika Chopina, Marie Curie, Arturja Rubinsteina, Josepha Conrada, Czesława Milosza in Andrzeja Wajdo. Prav tako bo marsikoga presenetilo, da so filmski ustvarjalci Samuel Goldwyn in bratje Warner izhajali iz Poljske.
Poljska je hitro pomagala Ukrajini v njenem boju za svobodo, kar je zanjo pomenilo velike gospodarske stroške, hkrati pa je bila zgled za preostalo Evropo in svet.
Če ne upoštevamo le dosežkov, temveč tudi večstoletne boje, je Poljska resnično narod junakov z močnimi demokratičnimi instinkti.
Morda bodo z odločnostjo, da ohranijo nacionalno državo proti pritiskom graditeljev imperijev v Bruslju, znova rešili Evropo.
