Piše: Gašper Blažič
Pred kratkim je poslanec Anže Logar (končno) javno napovedal svoj izstop iz SDS. To potezo so mnogi pričakovali, potem ko je napovedoval ustanovitev politične platforme, ki naj bi se razvila v novo stranko. V začetku prejšnjega tedna je izstop iz stranke napovedala tudi Eva Irgl in uresničila napoved.
Eva Irgl je bila poslanka SDS dvajset let, saj je bila prvič izvoljena leta 2004 ob zmagi SDS. Pred tem je bila bolj znana v svetu šovbiznisa (oddaja TV Genij). Logar je v državni zbor prišel desetletje kasneje, bil pa je član stranke od leta 1999 in je dokaj hitro poznal prepoznaven najprej v njenem podmladku. Dejan Kaloh pa je izstopil kot tretji od trojice, ki sicer ni podpisala izjave o lojalnosti.
Podpisal je pogodbo, spoštoval je ne bi?
Ob Logarjevem izstopu je predsednik SDS Janez Janša spomnil na pogodbeno zavezo, ki jo podpišejo vsi poslanci. V primeru izstopa iz stranke so namreč dolžni poravnati vse stroške predvolilne kampanje, pričakuje pa se tudi, da vrnejo poslanski mandat. No, za zdaj tega še ni storil nobeden od poslancev, saj so odstopi poslancev DZ načeloma zelo redki, predvsem če se to zgodi v povezavi z izstopom iz stranke. Logar je že nakazal, da ne namerava odstopiti kot poslanec, kar je izrazil tudi v pogovoru za Radio Ognjišče, in sicer ne glede na to, da je leta 2022 sam podpisal pogodbo, ki ga k temu zavezuje. Res pa je, da je bila že leto prej znana odločba vrhovnega sodišča (za katero Logar ve in se nanjo tudi sklicuje), da nobena pogodba s poslanskimi kandidati ne zavezuje izvoljenih poslancev k temu, da vrnejo svoj poslanski mandat in prepustijo mesto naslednjemu na listi v volilni enoti (v tem primeru bi bil to Domen Cukjati, ki je v tretji volilni enoti kot kandidat SDS dosegel četrti najboljši izid na listi).
Ustava jamči poslansko samovoljo
Za kaj gre? Gre namreč za to, da je nekdanji poslanec SDS Zvone Lah po porazu na sodiščih dosegel zmago na vrhovnem sodišču, ki je dosodilo, da so takšne pogodbe pravno nične, ker ustava v prvem odstavku 82. člena določa, da so poslanci »predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila«. V ustavnopravni teoriji to pomeni, da za DZ velja reprezentativni mandat. V praksi pa to pomeni, da ustava jamči vsakemu poslancu avtonomijo in zavračanje tudi strankarskih navodil. To dejansko pomeni, da poslanca ni mogoče odpoklicati, čeprav so se v preteklosti takšni predlogi že pojavljali. Prav tako mu ni mogoče vsiliti glasovanja v skladu s sklepom stranke, katere član poslanske skupine je. Teoretično lahko vsak izvoljeni poslanec v svojem mandatnem obdobju zamenja tudi dvajset strank, če hoče, prestopi v poslanskih skupinah pa so odvisni od tega, ali poslanska skupina sprejme »prebežnika«. Ko je torej poslanec enkrat izvoljen, dejansko ni več pomembno, kateri stranki ali listi pripada. Je povsem samostojen in lahko gladko prelomi vse, za kar si je pred volitvami prizadeval. Zato je teoretično povsem mogoče, da recimo sedem poslancev NSi kolektivno prestopi v Levico. Ustava pri tem ščiti njihovo samostojnost in odločanje, ne ščiti pa interesa volivcev, ki se bodo čutili izigrane.
Posledice Puckovega prestopa čutimo še danes
To seveda pomeni, da je vrnitev poslanskega mandata izključno stvar svobodne odločitve poslanca, ki je izstopil iz stranke. No, tako Logar kot Irglova bi lahko s to potezo dokazala moralno veličino. Navsezadnje gre za sodelovanje v dobro države. Sicer pa pregled dosedanjih izstopov v zadnjih 32 letih kaže na to, da je slovenski ustavni sistem glede poslanskega prestopa zelo liberalen in dopušča tudi takšne zlorabe, kot je bil denimo leta 1993 prestop Cirila Pucka v tabor tranzicijske levice. Posledice čutimo še danes.
Dosedanji prestopi v državnem zboru
Pregled vseh dosedanjih prestopov, izstopov in vstopov v poslanske skupine kaže, da je bilo pravih prestopov iz ene stranke v drugo razmeroma malo. Večinoma so poslanci, ki so izstopili, ostali neodvisni (ali nepovezani) poslanci ali pa so se pridružili poslanski skupini nepovezanih poslancev. Pogoj za ustanovitev poslanske skupine je, da jo ustanovijo najmanj trije poslanci, ki imajo s tem tudi olajšano možnost delovanja (glede administrativnih zadev in njihovega financiranja). V seznamu nismo upoštevali prestopov poslancev Skupščine RS v letih 1990−1992.
Mandat 1992−1996
V prvem mandatu DZ so poslance zaznamovali predvsem množičen izstop iz poslanske skupine SNS (ostala je le četverica z Zmagom Jelinčičem na čelu) in prestop poslancev Demokratske stranke (z vodjo Igorjem Bavčarjem, člana sta bila tudi Dimitrij Rupel in Igor Omerza) v poslansko skupino novoustanovljene Liberalne demokracije Slovenije. Manjši del demokratskih poslancev, ki niso prestopili v LDS, med njimi France Bučar, Danica Simšič in Tone Peršak, pa so ustanovili novo poslansko skupino. Poslanci Zelenih Slovenije, med njimi tudi dva nekdanja Demosova ministra Peter Tancig in Leo Šešerko, so prav tako že ob začetku mandata izstopili iz stranke, za katero so kandidirali, ustanovili poslansko skupino Zeleni – Ekološko socialna stranka in se maja leta 1994 prav tako pridružili »novi« LDS, ki je obdržala isto kratico kot prej Liberalno-demokratska stranka.
Nekateri nekdanji poslanci SNS (denimo Sašo Lap, Marjan Stanič, Ivan Verzolak itd.) so ustanovili Samostojno poslansko skupino, kasneje pa je iz tega nastala poslanska skupina Slovenske nacionalne desnice. Nekateri poslanci so jo zapustili. Andrej Lenarčič denimo se je preselil k preostanku Demokratov, konec mandata pa je dočakal v Skupini samostojnih poslancev, ki so ji pripadali Brane Eržen pa Jožef Kopše in Marijan Poljšak (ki je bil prej v SND). Irena Oman je iz SNS prestopila k SLS, podobno Štefan Matuš. Janez Vindiš pa je iz SLS prestopil v SKD.
Poslance LDS je leta 1996 zapustila poslanka Ljerka Bizilj in ostala do konca mandata samostojna poslanka, prav tako Janez Jug.
Mandat 1996−2000
V tem mandatnem obdobju je bilo prestopov veliko manj kot v prejšnjem, so pa bili zato veliko bolj odmevni. Že v začetku mandata, ko je bilo jasno, da je t. i. desnosredinski trojček (SLS, SDS, SKD) dosegel več glasov kot preostale stranke, je prišlo do škandalozne »osamosvojitve« Cirila Pucka iz SKD. Formalno je do konca mandata ostal samostojni poslanec, realno pa podpornik LDS. Na listi te stranke je bil kasneje izvoljen. Njegov prestop je omogočil vnovični prihod LDS na oblast.
Nekaj mesecev pred konec mandata sta svoji poslanski skupini zapustili Polonca Dobrajc (SNS) in Eda Okretič Salmič (DeSUS), ki sta podprli izvolitev Bajukove vlade.
Mandat 2000−2004
V tem obdobju je tik pred koncem mandata razpadla štiričlanska poslanska skupina Stranke mladih Slovenije. Bogomir Vnučec je prestopil k poslancem SDS, trije člani (Peter Levič, Marko Diaci, Igor Štemberger) so postali samostojni poslanci. Poslancem SDS pa se je poleti 2004 pridružil še Dimitrij Rupel, ki je bil malo pred tem odstavljen s funkcije zunanjega ministra, izvoljen je bil sicer leta 2000 na listi LDS, a se je vrnil v državni zbor. Iz SDS pa je izstopil poslanec Franc Čebulj in se po dveletnem statusu samostojnega poslanca pridružil SLS.
Mandat 2004−2008
To obdobje je minilo v znamenju razpada LDS. Nekateri njeni poslanci so ustanovili poslansko skupino Zares, ki sprva ni imela imena, dokler ni bila ustanovljena omenjena stranka. V tej poslanski skupini je bilo kar nekaj znanih imen (Majda Širca, Cveta Zalokar Oražem, Pavel Gantar, Davorin Terčon, itd.). Četverica poslancev LDS (Tone Rop, Milan M. Cvikl, Marko Pavliha in Darja Lavtižar Bebler) se je pridružila SD, medtem ko se Slavko Gaber ni pridružil nobeni od skupin.
Razpadla pa je (znova) Jelinčičeva SNS, saj je trojica dotedanjih poslancev s Sašom Pečetom na čelu ustanovila poslansko skupino Lipa, ki pa kasneje na volitvah ni bila uspešna. Na samostojno pot pa se je podal razrešeni minister Janez Drobnič, ki se je vrnil v državni zbor in zapustil NSi.
Mandat 2008−2011
Omenjeno mandatno obdobje je bilo za leto dni krajše zaradi predčasnih volitev. Poslansko skupino SDS je zapustil Franc Pukšič, ki se je po obdobju statusa samostojnega poslanca pridružil SLS. Ustanovljena je bila skupina nepovezanih poslancev, v kateri so zavetje našli nekdanja poslanca DeSUS Franc Žnidaršič in Vili Rezman, nekdanji poslanec SD Andrej Magajna ter nekdanja Zaresova poslanca Alojz Posedel in Vili Trofenik, ki je bil v preteklosti član SLS in nato LDS. SD je zapustila Julijana Bizjak Mlakar in ostala nepovezana poslanka.
Mandat 2011−2014
Tudi to mandatno obdobje je bilo skrajšano, zaznamovano pa je bilo zlasti z zlomom poslanske skupine Pozitivne Slovenije. Nekateri njeni poslanci so namreč po vrnitvi Zorana Jankovića na vrh Pozitivne Slovenije sledili »upornici« Alenki Bratušek, ki je ustanovila svojo stranko in še poslansko skupino. Nekateri pa so se v PS Pozitivne Slovenije vrnili, ko se je vrnil Janković. Je pa zanimivo, da so nekateri ostali nepovezani poslanci, drugi pa so vstopili v poslansko skupino Stranke Alenke Bratušek (denimo večkratni prestopnik Jani Möderndorfer pa Mitja Meršol …). Zanimivo je, da je nepovezana poslanska skupina ob tem obstajala še naprej, tu in tam pa je kateri od poslancev ostal nepovezani poslanec, ne da bi pripadal kakšni skupini. Tudi Ivan Vogrin (prej Državljanska lista) in Ivan Simčič (prej DeSUS).
Mandat 2014−2018
Tedaj množičnih izstopov in neprestanih prestopanj ni bilo toliko. Nekaj posameznikov, denimo Bojan Dobovšek, Bojan Krajnc in Franc Laj iz SMC, Janko Veber iz SD, Mirjam Bon Klajnšček, Möderndorfer in Bratuškova iz SAB (oz. ZaAB), Matjaž Hanžek iz Levice in Zvone Lah ter Andrej Čuš iz SDS so odšli med nepovezane poslance. Lah je vmes vstopil v PS NSi in nato iz nje izstopil. Peter Vilfan (SAB) se je pridružil DeSUS. Nekateri od teh prebežnikov so se sicer združili v poslansko skupino nepovezanih poslancev, drugi pa ne.
Mandat 2018−2022
V tem obdobju je bilo zaznati odhod poslancev iz Levice, kot so bili Violeta Tomić, Željko Cigler in Franc Trček. Slednja dva sta se pridružila SD. Slednji se je pridružil Gregor Židan, malo pred njim Milan Brglez (oba prej SMC). V tem času je bilo izstopov iz SMC veliko predvsem zaradi nove, tretje Janševe vlade. Uporniški poslanci iz SMC so ustanovili novo poslansko skupino, nekateri pa so prestopili tudi v SAB (Branislav Rajić) in v LMŠ (Möderndorfer). Nepovezanim poslancem se je pridružil tudi Jurij Lep iz DeSUS, medtem ko se je iz SNS k SDS preselila Lidija Ivanuša.
Mandat 2022−
Konec leta 2023 je poslance Gibanja Svoboda zapustila Mojca Šetinc Pašek in postala nepovezana poslanka. Izstop iz poslanske skupine SDS oktobra 2024 je napovedal Anže Logar, nekaj dni za njim še Eva Irgl, nato pa še Dejan Kaloh.
Vir: spletna stran DZ RS
