Piše: Tanja Brkić (Nova24tv)
“V vladno ekipo lahko vzame kogar hoče, tudi razne propadle politike, če si tako izbere, da bi pa v koalicijo vključeval izven parlamentarne stranke, lahko označim kot nek nov politični prispevek v slovenski politični bizarnosti,” je uvajanje nove Golobove prakse pri sestavljanju vlade z vključevanjem strank, ki niso v parlamentu, komentiral politični analitik Matevž Tomšič.
Uradna koalicijska pogajanja se bodo začela prihodnji teden, že zdaj pa med predstavniki treh potencialnih koalicijskih partneric potekajo prvi neformalni pogovori o sestavi vlade, ki po Golobovih besedah očitno ne izključuje niti izven parlamentarnih strank SAB in LMŠ. Vsi se medsebojno strinjajo, da je ključno sestaviti vlado čim prej. Politični analitik Matevž Tomšič meni, da je to čisto mogoče, “je pa vprašanje, ali bo ta vlada tudi funkcionirala, to pa še ne moremo vedeti”.
Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je zatrdil, da je ključno, da se nova vlada sestavi v čim krajšem možnem času, pri čemer želi očitno uvesti neko novo prakso sestave vlade, saj med tem, ko zagovarja stališče glede nesodelovanja z SDS in NSi, ki sta v parlamentu, ne izključuje izven parlamentarnih strank SAB in LMŠ. Na vprašanje voditelja v oddaji na nacionalni televiziji, ali glede na to, da je omenil sodelovanje z LMŠ in SAB Golob računa tudi na njihovo sodelovanje v vladi, je Golob odgovoril: “Seveda, glejte, mi smo gibanje, mi nimamo slučajno tega imena v imenu stranke, mi si dejansko želimo povezovat čim več podobno mislečih, se pravi ljudi, strokovnjakov, ki imajo iste vrednote,” kar pa po Tomšičevem mnenju nakazuje Golobovo nepoznavanje političnega sistema.
Golob nima čisto jasnih osnov o delovanju političnega sistema
Mnenje o Golobovih nejasnih namerah je komentiral tudi Tomšič, ki je mnenja, da “vlado lahko relativno zelo hitro sestavijo, vprašanje pa je, ali bo ta vlada tudi funkcionirala, tega pa še ne vemo. Kaj točno je tole Gibanje Svoboda, kolikor poznam sestavo, če sem malo ciničen, je nekaj njihovih idej izzvalo začudenje, recimo vključevanje zunajparlamentarnih strank v koalicijo, to, da bo zakone pripravljala civilna družba. To kaže, da Golob dejansko nima nekih čisto jasnih osnov o tem, kako politični sistem funkcionira oziroma kako sam proces sprejemanja odločitev poteka”, je prepričan Tomšič. Golob je povedal, da kadrovskega načrta o sestavi še nima, vendar ne glede na notranjo dinamiko Levice te ne izključuje. Tomšič potrjuje, da Golob Levice ne potrebuje in da si verjetno tudi želi sestaviti vlado brez nje, je pa po njegovem vprašanje, ali mu bo to dopuščeno s strani tistih, ki so ga že sprva “instalirali” na to pozicijo.
Od proevropske k proruski politiki
Namigovanja, da naj bi z njegovim prihodom na oblast Slovenija spremenila pogled na vojno v Ukrajini in dodatne sankcije proti Rusiji, je zavrnil kot provokacije z digitalnih družbenih omrežij, ki niso vredne komentarja. Po drugi strani pa glede na dejstvo, da Tanja Fajon zapušča evropski parlament, saj se želi posvetiti vladanju Socialnim demokratom in zdaj svoji vlogi v vladi, Tomšič meni, da so njene ambicije o zunanjem ministrstvu, ki jih je v oddaji tudi izpostavila, popolnoma uresničljive, kar po njegovem mnenju pomeni pomik k Rusiji. “Zelo verjetno je, da bodo zdaj Tanja Fajon oziroma SD dobili zunanje ministrstvo, ker konec koncev je tudi Golob enkrat izjavil, da ga zunanja politika ne zanima, kar pa lahko tukaj pričakujemo, je bistveno bolj proruska naravnanost,” je dejal Tomšič in potrdil besede Fajonove, ki so namignile na korenite spremembe v zunanji politiki, pri čemer je poudarila odmik od Poljske in Madžarske ter približevanje Kitajski.
Vračanje pomoči iz protikoronskih ukrepov in pozitivne spremembe za njihove podpornike
Golob je zatrdil, da bodo programske razlike z Levico na področju zdravstva rešili z nekim dostojnim dogovorom, o svojem vmešavanju v gospodarstvo kot politik pa je povedal, da mu je za to mandat dalo “ljudstvo”. Prikladen izgovor za nekoga, ki je vladi očital vmešavanje v gospodarstvo še nekaj dni nazaj. Prav tako sta oba s Fajonovo potrdila željo po sprejetju zakona o “odpravi škodljivih posledic”, ki ga je pripravil Inštitut 8. marec, kar pa vzbuja skepticizem pri političnem analitiku Tomšiču, saj se mu zdi to kot laiku sicer z ustavnega vidika nedopustno, saj gre za retroaktivnost. Glede na stalno zagovarjanje civilne družbe je voditelj Luko Mesca soočil s kritiko, da je civilna družba raznolika in široka, da pa Levica izpostavlja sodelovanje zgolj z enim delom. Mesec je poudaril, da bodo poskrbeli, da ne bo nobeni civilni družbi “stal policijski škorenj na vratu”, cinično pa je komentiral tudi to, da imamo tudi civilno družbo, ki si ne zasluži statusa društva v javnem interesu, in pri tem izpostavil Rumene jopiče, ki so zanj “prikriti neonacisti”, in “da bo to potrebno razčistiti”. “Vemo, kako Levica te stvari razčiščuje, zanje v javno dobro delujejo samo tisti, ki so njihovi podporniki, ta pogled ni nič presenetljivega,” je izrečeno komentiral Tomšič.
