Poglejte te »nespodobne ponudbe«, ki jih dobivajo zasebni lastniki gozdov s strani družbe Slovenski državni gozdovi – se v primeru ponovnega prevzema oblasti s strani tranzicijske levice obeta nova nacionalizacija po zgledu tiste iz leta 1945?

foto: arhiv Demokracije foto: arhiv Demokracije

V teh dneh prihajajo na dan številni bizarni predlogi, za katere se ne ve točno, ali gre za sarkazme, za nagajanje sedanji vladi ali pa morda za napoved delovanja tranzicijske levice v primeru ponovnega prevzema oblasti.

 

Že v soboto se je namreč v Delovi Sobotni prilogi pojavil članek, ki je namigoval, da bi lahko Slovenci svoje prihranke namenili za razvoj družbe. Karkoli že to pomeni. V slovenskih bankah je sicer trenutno skoraj 22 milijonov evrov privarčevanega denarja, kar pa je pravi drobiž v primerjavi z denarjem, ki so ga preoblikovane komunistične elite spravile na varno v davčne oaze. Gre pa za kapital, ki je zrasel na račun ropanja, zlasti tistega iz prvih povojnih let, ko je komunistična oblast nacionalizirala številne tovarne, posesti in tudi hiše. Dodatno pa je k bogatenju neokomunistične tranzicijske klike pripomogel tudi sloj ideologov t. i. nacionalnega interesa, pri čemer še posebej izstopa novoimenovani častni občan Ljubljane, nekdanji rektor ljubljanske univerze dr. Jože Mencinger, za katerega že vrabci na strehi čivkajo, da je glavni ekonomski ideolog stranke Levica. Če k temu prištejemo še številne milijarde, ki so končale v žepih izbrancev na račun neraziskanih kriminalnih dejanj od žilnih opornic do pranja iranskega denarja (in verjetno prav zato sedaj preklinjajo notranjega ministra Aleša Hojsa, ki si želi revizijo delovanja NPU), potem se lahko vprašamo, ali ima pohlep tranzicijske oz. tovarišijsko-kapitalistične elite sploh svoje meje. Glede na to, da preko glasila člana Foruma 21 Stojana Petriča slovensko javnost počasi navaja na to, da bodo morali svoje prihranke namenjati za vedno nove družbene eksperimente. No, ali pa če gre za taktiko zastraševanja ljudi, češ pod sedanjo vlado se vam lahko zgodi, da vam bodo vzeli prihranke, pokojnine, pa uvedli verouk v šole in podobno. Več o tem sicer TUKAJ.

Slovenski državni gozdovi - Židanov kolhozniški projekt

A očitno to še zdaleč ni edina takšna provokacija. Na družbenih omrežjih so namreč zaokrožile fotografije dopisov, ki so jih zasebni lastniki gozdov dobili od družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG). Spomnimo: gre za projekt, ki je nastal še v času Cerarjeve vlade, ko je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vodil tedanji prvak SD Dejan Židan. Že takrat so se pojavljala svarila pred tem projektom, češ korupcijsko tveganje je veliko, koncesionarji bodo ostali brez dela, domača industrija pa brez lesa. Vendar pa tovrstna opozorila niso ustavila vlade pri ustanavljanju novega gozdarskega kolhoza, ki ga je zadnja leta vodil vplivni član DeSUS Zlatko Ficko, slednji pa je bil maja letos razrešen te funkcije. Kmalu zatem pa se je Ficko pojavil kot človek, ki »s terena« ruši predsednico DeSUS in ministrico Aleksandro Pivec, ki poleg kmetijstva pokriva tudi gozdarstvo.

A vrnimo se k dopisu, ki ga je razkril eden od lastnikov gozdov iz Logarske doline. Kot je zapisano v dopisu SiGD, je eden od ciljev družbe tudi zasledovanje širšega javnega interesa s povečevanjem površine gozdov s posebnimi statusi, ki jih sicer opredeljujejo zakoni. V ta namen pa SiGD odkupuje gozdove od zasebnih lastnikov v imenu in za račun Republike Slovenije na podlagi predkupnih pravic in objavljenih ponudb na upravnih enotah. Ob tem je pooblaščenec družbe SiGD v dopisu lastniku gozda predložil informacijo, da so na podlagi evidence ugotovili, da je lastnik gozdnega zemljišča.

Šumijo gozdovi državni...

Na prvi pogled dopis zveni privlačno in daje vtis, da je država najboljši skrbnik za gozdove, čeprav iz zgodovinskih izkušenj vemo, da se pri t. i. državnem (ali celo družbenem) premoženju ni nikoli točno vedelo, kdo pije in kdo plača. Toda ko začnemo prebirati ponudbo, se odpirajo številna vprašanja, namreč ali lastnik sploh prodaja ta gozd, od kod družbi SiGD dostop do evidenc in koliko bi bila omenjena družba pripravljena ponuditi za nakup, če bi se ta parcela prodajala. Ob tem velja spomniti, da se ti nakupi izvajajo s proračunskim denarjem, zato je SiDG v interesu, da gozdove dobi čim ceneje, tako rekoč za drobiž, ob tem pa uporabi vse mogoče pravne mehanizme, da teh gozdov ne bi kupil kdo drug. V tem primeru pa gre za nekakšno nagovarjanje lastnikov gozdov, da bi svoje gozdove po minimalni ceni prodali državi. Ali pač?

Seveda se s tem postavlja vprašanje, kaj je v ozadju takšne »gozdarske politike«, saj se tovrstni predlog ni pojavljal na seznamu predlogov ob novostih, ki bi olajšale delovanje kmetijstva in ostalih panog, ki jih sicer pokriva ministrica Aleksandra Pivec. Ker je SiDG dediščina, ki jo je sedanja vlada prejela od obeh prejšnjih vlad (Cerarjeve in Šarčeve), se postavlja vprašanje, ali gre v ozadju morda za nagajanje ministrici in vladi v celoti, ali pa gre morda celo za pripravo na delovanje v primeru, če tranzicijska levica znova prevzame oblast in bi na prikrit način izvajala nacionalizacijo, s katero bi za drobiž in z zakonsko prisilo odkupovala gozdove od zasebnih lastnikov. Kakorkoli že, tudi na tem področju bo morala sedanja vlada narediti red in preprečiti tovrstne zlorabe.

Dopis si lahko ogledate v FOTOGALERIJI.

 

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.