Poglejte, kdo je prorektorica za študentska vprašanja Univerze v Mariboru, ki bije hujskaško bitko proti sedanji vladi!

Piše: Luka Perš (Nova24tv)

“Izobraževanje je ideologija oblasti,” je pred leti povedal znani francoski filozof Michel Foucault. Zato se stare sile slovenskega izobraževalnega sistema, s pomočjo slovenskih osredjih medijev, trudijo zanetiti novo fronto političnega boja proti sedanji vladi. “Čeprav smo številni podpisniki pogosto kritizirali sedanji sistem visokega šolstva in znanosti in teh kritik ne bomo opustili, menimo, da se je treba tovrstnim destruktivnim dejanjem, ki ogrožajo same temelje našega razvoja in ta hip – čisto konkretno – usodo cele generacije prihodnjih študentov, z vsem civilnim pogumom upreti,” med drugim pozivajo v peticiji Proti uničevanju javnega visokega šolstva in znanosti. “Določanje števila vpisnih mest na javnih šolah in fakultetah, ki se financirajo iz denarja davkoplačevalcev, je ena najpomembnejših strateških odločitev v vsaki državi. Če je slaba, lahko ustvarjamo na tisoče mladih, ki nimajo možnosti zaposlitve ne doma ne v tujini,” pa se je že pred dnevi, na neutemeljene napade iz vrst visokošolskih predstavnikov, odzval predsednik vlade Janez Janša.

V uredništvo smo prejeli pismo prorektorice za študentska vprašanja Univerze v Mariboru dr. Teje Štrukelj, ki je zaskrbljena zaradi potez vlade na področju visokega šolstva. Najprej jo je zmotilo to, da vlada ne bi pravočasno razpisala razpisnih mest za prihajajoče študijsko leto. Zagnali so tudi peticijo, kjer med več kot 12 tisoč podpisniki lahko vidite imena kot so Branimir Štrukelj, Rado Bohinc, Jože Menciger in Ivan Svetlik. Vsi omenjeni so postavljeni v branik statusa quo v visokem šolstvu, saj nočejo spreminjati dobrodušnega financiranja fakultet, ki proizvajajo dolgoletne nezaposlene kadre. Svoj boj pa so oplemenitili s floskulami, da so proti političnemu vmešavanju v razpise, proti blokadam zaposlitev na javnih visokošolskih zavodih in inštitutih, proti širjenju možnosti samoplačniškega študija. Predlagajo kritično razpravo o slabostih sistema zunaj strankarske politike in zasebnih interesov. Čudno saj je veliko znanih kadrov opozicijske SD, zaposlenih prav na javnih fakultetah. Jernej Pikalo, Anja Kopač Mrak, Igor Lukšič, Ivan Svetlik, Miro Cerar je le nekaj znanih imen iz levega političnega pola, ki so zasedali pomembne politične funkcije.

Teja Štrukelj je med drugim zapisala, da predstavniki študentskih svetov obsojajo zadnje odločitve vlade in pozivajo vse odgovorne, da nemudoma odobrijo razpis za študijsko leto 2021/2022, vrnitev avtonomije univerzam in korektno sodelovanje s predstavniki študentov. Kritično je zapisala, da včerajšnja poteza vlade RS “družbi neposredno sporoča, da znanje in izobraževanje ni več pomembno, predvsem pa ni definirano kot javna dobrina.” Prav tako Vladi RS predlagajo, da v prihodnjem obdobju redno sklicuje Svet vlade RS za študentska vprašanja, saj ostaja nemalo odprtih pomembnih tem, povezanih s študentskim položajem, ki so potrebne kritične razprave, še zapiše. V našem mediju smo v preteklih dneh že nekajkrat zapisali, da gre za še en dolgoletni vrtiček sil tranzicijske levice. Le-ta ne dovoli, da bi se brezskrbno financiranje javnih fakultet spremenilo. Samo tri fakultete Univerze v Ljubljani (FDV, FF, EF) so dobile od leta 2003 skupno skoraj eno milijardo evrov denarja. Dejstvo je, da so vse tri fakultete v preteklih letih proizvedle največ brezposelnega visokošolskega kadra.

Čas je, da Slovenija naredi pametno strategijo na področju visokega šolstva
Šolski ministrici Simoni Kustec očitajo, da se odločitvi vlade ni zoperstavila. 24ur tudi poroča, da je šolsko ministrstvo objavilo, kako je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 1. februarja objavilo Razpis za vpis v višje strokovno izobraževanje v študijskem letu 2021/2022. A resnica je popolnoma drugačna, kar je opozoril predsednik vlade Janez Janša v objavljenem besedilu za slovensko javnost.

Na področju izobraževanja se je v Sloveniji predolgo tiščalo glavo v pesek. Današnji svet je zelo dinamičen in zahteva nenehne spremembe v izobraževalnem procesu. V preteklosti je v Slovenij zaradi prevelikega vpliva družboslovnih fakultet večje število diplomantov ostalo dolgotrajno brezposelnih. Tega se zaveda predsednik vlade, ki je predstavil vizijo prihodnjega izobraževanja v Sloveniji: “Sprejemamo slovenske in evropske resolucije o inovativnosti, umetni inteligenci, digitalni Sloveniji in Evropi. Govorimo o tem, kako nas lahko samo inovacije in nove tehnologije obvarujejo pred posledicami globalnega segrevanja.”

“Smo v vrhu vpisov na fakultete s terciarnim znanjem, posledično imamo velike težave na trgu delovne sile,” opozarja dr. Andrej Umek
V preteklosti je na težavo z neperspektivnim kadrom opozarjal nekdanji minister za znanost in tehnologijo dr. Andrej Umek. V letu 2016 je za časnik Slovenec zapisal, da so problemi na področju izobraževanja “tipično slovenski.” V Sloveniji se na področje terciarnega izobraževanja vpiše 70 odstotkov generacije. V Evropski Uniji smo pri samem vrhu. Evropska Unija je že pred leti priporočila, da bi se moralo v te dejavnosti vpisovati največ 30 odstotkov generacije.

Prav tukaj se, po besedah dolgoletnega strokovnjaka na področju izobraževanja, pojavlja bistvena težava. Zaradi prevelikega vpisa v terciarne dejavnosti ne more brezposelnosti teh diplomantov rešiti nobena še tako napredna družba. V Sloveniji je bilo tudi previsoko razmerje, saj je bilo v letu 2016 razmerje med diplomanti družboslovja in tehnike 2,68. Za primerjavo v Avstriji je bila ta številka 1,16, v Nemčiji le 0,98.