7.5 C
Ljubljana
nedelja, 18 aprila, 2021

Poglejte, kako v resnici izgledajo kadrovski cunamiji!

Piše: Sara Rančigaj (Nova24TV)

Leta 2015 je takratna ministrica za zdravje Milojka Celarc Kolar podpisala Protokol o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov, ki je zagotovil nove pogoje o izbiri kandidatov na podlagi strokovnih kompetenc in ne na osnovi politične opredelitve. Ob pregledu zapisov sej Vlade RS in določenih drugih podatkov pa so poslanci SDS ugotovili ravno nasprotno, saj so bili prepričani v “kadrovski cunami v slovenskem zdravstvu pod pretvezo spoštovanja omenjenega protokola”. Omenjen protokol pa ni bil Celarc Kolarjevi v pomoč, ko je na mesto direktorja UKC Ljubljana imenovala človeka, ki z zdravstvom ni imel nobenih delovnih izkušenj, temveč jih je pridobival v čevljarski industriji. 

V zadnjih dneh je bilo opaziti poročanje medijev o zamenjavi 32 članov sveta zavodov s strani trenutne vlade. Mediji zamenjavo primerjajo s kadrovskim cunamijem, ki pa se je dejansko zgodil pod okriljem prejšnjih vlad. Denimo ko je funkcijo ministrice za zdravje opravljala Milojka Kolar Celarc, je takratna vlada Mira Cerarja zamenjala 135 članov svetov zdravstvenih zavodov.

Tudi državna sekretarka Jelka Godec, je večinske medije opomnila na kadrovski cunami pod prejšnjo Cerarjevo vlado. V času od leta 2014 do leta 2018 so zamenjali kar 13 članov sveta zavodov v UKC Ljubljana, osem v UKC Maribor, prav tako osem tudi v Splošni bolnišnici Murska Sobota in šest v Psihiatrični bolnišnici Ljubljana. Kadrovske menjave pa so se dogajale tudi v Splošni bolnišnici Celje, Novi Gorici, Novo Mesto, Izola in v ostalih zdravstvenih ustanovah.

Ko je funkcijo ministrice za zdravje opravljala Milojka Kolar Celarc, je takratna vlada Mira Cerarja zamenjala 135 članov svetov zdravstvenih zavodov.

Nov protokol o izbiri kandidatov je omogočil kadrovski cunami v slovenskem zdravstvu
Takratna ministrica za zdravstvo Milojka Kolar Celarc je 16. januarja 2015 podpisala Protokol o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija in na več sejah odbora za zdravstvo poudarila, da gre za zelo pomemben dokument, ki zagotavlja, da so kandidati izbrani na podlagi strokovnih kompetenc in ne na osnovi politične opredelitve. Ob pregledu zapisov sej Vlade RS in določenih drugih podatkov pa so poslanci SDS ugotovili ravno nasprotno, saj so bili prepričani v “kadrovski cunami v slovenskem zdravstvu pod pretvezo spoštovanja omenjenega protokola”.

Pod vodstvom Kolarjeve je bil razrešen tudi direktor Onkološkega Inštituta, zamenjali so vodstvo bolnišnice v Brežicah, k odstopu je bil prisiljen direktor UKC Maribor, za direktorja UKC Ljubljana pa so imenovali človeka, ki je izkušnje pridobival v čevljarski industriji. Več o kadrovskih menjavah Cerarjeve vlade lahko preberete tukaj.

Nekdanji generalni direktor UKC Ljubljana Andraž Kopač z zdravstvom pred imenovanjem ni imel nobenih izkušenj, pred tem pa je deloval v čevljarski industriji – Alpini. (Foto: STA )

Medtem ko je vlada v svojem mandatu na predlog ministrice za zdravje v samo enem letu razrešila in na novo imenovala več kot osemdeset predstavnikov ustanovitelja v javne zdravstvene zavode, so bili poslanci SDS kritični, da iz zapisov sej vlade ni razvidno, na podlagi katerih argumentov je prišlo do razrešitev posameznih predstavnikov. Kritični so bili zoper ministrico Celarc Kolarjevo, ki so ji očitali trmasto vztrajanje pri podpori dr. Andreja Baričiča in kasnejše imenovanje generalnega direktorja UKC Ljubljana mag. Andraža Kopača, ki vse do imenovanja ni imel stika s slovenskim zdravstvom, razen kot pacient. “Sočasno se je dogajal kadrovski cunami tudi v Splošni bolnišnici Brežice, ko je svet bolnišnice Brežice pod močnimi pritiski lokalnih predstavnikov Stranke modernega centra na mesto direktorice postavil politično protežirano kandidatko mag. Natašo Avšič Bogovič,” so takrat poslanci SDS še zapisali na spletni strani.

Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec in njegov minister za zdravje Aleš Šabeder. (Foto: STA)

Kadrovski cunami Marjana Šarca – v letu in pol več kot dvesto kadrovskih menjav na vodilnih položajih
Pod Šarčevo vlado so se zamenjali praktično vsi takratni direktorji, vodje in načelniki ključnih državnih ustanov – prav vse je zamenjal z ljudmi, ki so bili blizu takratni politični opciji, oziroma je bilo z njimi lažje sodelovati. Tudi zdravstvo ni bilo izjema. Aleš Šabeder je v enem letu zamenjal vodji direktoratov za zdravstveno varstvo in za dolgotrajno oskrbo. 10. maja 2019 razrešeno Tanjo Mate je nadomestil državni sekretar Tomaž Pliberšek, konec maja 2019 razrešeno Klavdijo Kobal Straus pa Kristina Kuhanec Tratar. Mirko Stopar, direktor direktorata za zdravstveno ekonomiko in predsednik sanacijskega odbora je bil tretji direktor po vrsti, ki ga je minister za zdravje Aleš Šabeder razrešil oziroma zamenjal. Več o ostalih menjavah preberite tukaj.

Sara Rančigaj

Zadnje novice

Sorodne vsebine