Piše: Mitja Iršič
Včasih imamo občutek, da evropski funkcionarji živijo na nekem drugem planetu in se jim niti sanja ne, kaj se dogaja v Sloveniji. Zato včasih, ko razpravljajo o razmerah v Sloveniji, zvenijo prav smešno. Le spomnimo se, kako so evropski poslanci v času Janševe vlade opisovali distopično sliko slovenske medijske krajine, češ da je novinarje strah iti iz hiše in da jim mogočni desni politiki uničujejo kariere. Seveda se je takrat nasmejal tudi vsak slovenski levičar, saj je še njim jasno, da ima pravo moč komu uničiti kariero v Sloveniji izključno levica. Ni pa vse nevednost. Včasih gre za čisto politično manipulacijo, kjer evropski politiki pomagajo svojim slovenskim ideološkim zaveznikom. Šolski primer tega je podpredsednica Evropske komisije Věra Jourová.
Že več kot dve leti nastopa s tezo, da je nefinanciranje Slovenske tiskovne agencije (STA) s strani prejšnje vlade predstavljalo evropsko pomemben mejnik v preganjanju svobode medijev. Tudi pred kratkim je za portal Investigate Europe pojasnila, kako je bila razburjena, ko je vlada Janeza Janše nehala financirati STA in so v agenciji organizirali zbiranje denarja, ter celo navrgla, da je bila to ena glavnih spodbud, da je predlagala zakonodajo EU o medijih.
Je torej Jourová še ena od naivnih evropskih birokratov, ki se je odločila verjeti slovenskim levim aktivistom v službi leve politike? Nikakor. Jourová natančno pozna situacijo v Sloveniji in dobro ve, kaj se dogaja.
Kako vem? Ker sem bil zraven, ko smo na ministrstvu za kulturo podrobnost za podrobnostjo Jourovi potrpežljivo razlagali, za kaj gre v primeru nefinanciranja STA.
Pokazali smo ji pogodbo o financiranju med Uradom Vlade RS za komuniciranje (UKOM) in STA, ki jo je podpisala vlada Marjana Šarca. Ta je jasno določala, da je STA dolžna posredovati vso dokumentacijo, ki bo vladi omogočila presojo primernega zneska, ki ga namenja za financiranje javne službe, ki jo agencija izvaja. V nasprotnem primeru bi vlada davkoplačevalski denar delila ad hoc, brez prave ocene, kakšen je realen mesečni znesek financiranja. V pogodbi, ki jo je podpisala prejšnja vlada, je bilo tudi zapisano, da se lahko izplačila ustavijo, vlada pa lahko celo zakonito zahteva vračilo že plačanih zneskov, če STA ne izroči dokumentov o svojem finančnem poslovanju. Direktor STA je zavrnil izročitev potrebne dokumentacije, Urad vlade za komuniciranje pa je v skladu z zakonodajo le izvršil klavzulo v pogodbi. Če bi takratni direktor izročil potrebne dokumente, bi se financiranje nadaljevalo naslednji dan. Jourovi smo tudi povedali, da so prejšnje leve vlade preprosto izplačale znesek, ki ga je zahtevala STA, ne da bi sploh zatevale specifikacijo stroškov – po domače povedano »na lepe oči«. Videti je bilo, kot da gre za zaroto iz koristoljubja med levimi vladami, ki so vladale večino leta 2010, in dolgoletnim direktorjem STA.
UKOM je hitro ugotovil, da je edini razlog, zakaj direktor STA ni želel izročiti ustrezne dokumentacije o cenitvah stroškov, ta, da bi s tem osvetlili dejstvo, da so prejšnje vlade in STA kršile zakon. Zakon o STA je namreč jasno določal, da je agencija dolžna vsem slovenskim državljanom in medijem brezplačno ponujati vse javne storitve, opisane v zakonu. Namesto tega je STA nekatere javne storitve komercialno prodajala, kar je pomenilo, da so državljani in tudi mediji za isto storitev plačali dvojno – najprej z davki, nato pa kot plačljivo storitev.
Novi direktor je te nepravilnosti opazil in jih nemudoma odpravil – javne storitve, ki so bile po zakonu brezplačne, je prepustil širši javnosti in odpravil plačljivi zid, kot je predvideval zakon. Skoraj takoj za tem je sledil dogovor z vladnim uradom za komuniciranje za financiranje tako zaostanka kot rednih letnih plačil. Vlado so pohvalili manjši mediji, ki so prej morali plačevati javne storitve STA, čeprav bi morale biti po zakonu na voljo brezplačno – prizadevanja Janševe vlade so torej pomembno vplivala na njihovo vzdržno poslovanje.
Vse to smo Jourovi na več sestankih razložili, prav tako ji je dejstva v pismih razložila tudi evropska poslanka Romana Tomc. Vsakokrat je bilo videti, da tematiko razume. Nato pa je prišel naslednji intervju za medije in je spet začela deliti enovrstičnice o napadu Janševe vlade na STA, pobrane naravnost iz arzenala slovenske levičarske avantgarde. Zato se ne slepite, da so vsi evropski politiki naivne žrtve slovenske leve propagande. Niso – skupaj s slovenskimi levičarji in z levimi medijskimi tajkuni se borijo proti resnični svobodi govora, proti pluralizaciji, proti slovenskim novinarjem in proti resnici.
