Piše: Vida Kocjan
Energetska draginja in neukrepanje vlade gospodarstvu povzroča velike težave. Gospodarstveniki pričakujejo, da bo vlada uresničila svoje napovedi in čim prej predstavila konkretne ukrepe za pomoč podjetjem zaradi visokih cen električne energije in plina ter poiskala rešitve za pomoč energetsko intenzivnemu gospodarstvu v naslednjih mesecih in naslednjem letu.
To so obljubili že v septembru, pa še vedno ni nič od tega. Hkrati v podjetjih pozivajo k omejitvi cen energentov, kar je edini ukrep, ki bi lahko ustrezno blažil težave, s katerimi se že soočajo in so pred njimi tudi v prihodnjih mesecih.
Zmanjšanje proizvodnje v več podjetjih
Zmanjšanje proizvodnje so že napovedali v Slovenski industriji jekla (SIJ) na Jesenicah, Talumu v Kidričevem, Papirnici Goričane iz Medvod in nekateri drugi proizvajalci materialov. Odpuščanje zaposlenih pa je napovedalo MM Količevo iz Domžal.
Tako so nam na naše vprašanje, katera podjetja zaradi visokih stroškov energije že zmanjšujejo proizvodnjo in kje odpuščajo zaposlene, odgovorili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Nesorazmerno visoke cene
Iz skupine SIJ so že v začetku septembra sporočili, da električna energija in zemeljski plin predstavljata večino energetskih stroškov skupine. Kot energetsko intenzivna industrija zato močno občutijo nesorazmerno visoke cene energentov. V prvem polletju jim je podražitve energentov in surovin še uspelo uravnavati s prodajnimi cenami, zdaj pa na vseh proizvodnih programih žal to ni več mogoče. Ob izjemno visokih cenah energentov in negotovosti kupcev pri sprejemanju takšnih cenovnih pogojev so sprejeli odločitev o optimiziranju obsega proizvodnje, in sicer tako, da so jo v septembru zmanjšali za približno tretjino, v zadnjem četrtletju pa predvidevajo okrog 40 odstotkov manjši obseg proizvodnje. Tudi v SIJ pričakujejo, da bo vlada uresničila svoje napovedi s pripravo konkretnih ukrepov za podjetja.
Količevo v odpuščanje četrtine zaposlenih
V domžalskem podjetju MM Količevo, kjer izdelujejo karton oz. kartonsko embalažo, so nam sporočili, da je v ponedeljek, 10. oktobra, vodstvo družbe delavskim predstavnikom in zaposlenim predstavilo negativen vpliv energetske krize in rasti cen surovin na uspešnost poslovanja podjetja ter ukrepe za zagotovitev stabilnega poslovanja in vzdržnega razvoja družbe. Vodstvo družbe je predlagalo reorganizacijo podjetja in ustavitev enega od dveh kartonskih strojev (t. i. KS2).
Zapisali so: »Kombinacija treh dejavnikov – zaostrenih gospodarskih razmer, negativnih napovedi energetskih in tržnih razmer ter šibke konkurenčnosti starega, manjšega stroja (KS2) – je pripeljala MM Količevo do razvojnega mejnika, ob katerem mora vodstvo sprejeti odgovorno odločitev za reorganizacijo in ustavitev proizvodnje na kartonskem stroju KS2. Cilj reorganizacije je zagotoviti vzdržno in dobičkonosno poslovanje družbe MM Količevo z osredotočanjem na proizvodnjo na večjem in naprednejšem kartonskem stroju (ti. KS3), ki je podprt s pomembnimi investicijami.« Reorganizacija poslovanja bo izvedena po programu razreševanja presežnih delavcev in bo po pričakovanjih prinesla zmanjšanje števila zaposlenih za približno 25 odstotkov celotne delovne sile (412 zaposlenih) oziroma največ 110 delavcev iz celotne organizacije. Vodstvo bo vodilo program razreševanja presežnih delavcev v skladu z zakonodajo in v konstruktivnem dialogu s predstavniki delavcev. Posebno pozornost in skrb bo namenilo zmanjšanju končnega števila presežnih delavcev z različnimi mehkimi metodami in rešitvami za podporo zaposlenim v tem procesu.«
Pri tem so dodali, da se bo MM Količevo v prihodnje osredotočalo na obstoječ velik in najsodobnejši kartonski stroj KS3 z vso pripadajočo infrastrukturo. V teku so tudi nekatere investicije.
Premierju Golobu: »Časa zmanjkuje!«
V gospodarstvu opozarjajo, da so nujni hitri in odločni ukrepi vlade, ki bodo ublažili posledice vse bolj zaostrenih gospodarskih razmer tako zaradi energetske krize kot zaostrovanja na trgu energentov in materialov. »Časa zmanjkuje!« Takšen je bil poziv s tradicionalnega srečanja gospodarstvenikov Primorske, kjer se je zbralo več kot 150 gospodarstvenikov.
V podjetjih tudi sicer vlado pozivajo, naj zelo hitro ukrepa s subvencioniranjem čakanja na delo oziroma s skrajšanjem delovnega časa. Pomenljiva pa je izjava predsednika vlade Roberta Goloba na srečanju primorskih gospodarstvenikov. Priporočil jim je, naj ne podpisujejo dolgoročnih pogodb za nakup električne energije. Dejal je: »Če me kdo vpraša, koliko bo cena, povem, da bo cena tržna, ne fiksna, se bo pa gibala nekje med 150 in 250, mogoče 300 evri na MWh.«
Bodo podjetja propadala?
Zdajšnja borzna cena, po kateri Slovenija kupuje električno energijo, je 337 evrov za megavatno uro (MWh). Za obdobje december 2022 do januar 2023 je predvidena cena 557 evrov za MWh. Aleksander Mervar, direktor Elesa, pa je ob koncu tedna v enem od intervjujev dejal, da je stroškovna cena slovenskih elektrarn približno 30 evrov za megavatno uro. Vendar pa so elektrarne, vključno prek družbe GEN-I, ko jo je vodil še Robert Golob, vso letos proizvedeno elektriko prodale že pred meseci. Po kakšni ceni, Mervar ni razkril, poznavalci pa navajajo ceno od 80 do 100 evrov. Je pa Mervar razkril, da bi Slovenija lahko električno energijo na tujih trgih zdaj prodajala tudi po 700 evrov za MWh. Namesto tega jo kupujemo po ceni tudi prek 500 evrov. Mervar navaja, da podjetja, ki ne bodo zmožna poslovati pri ceni 180 evrov za megavatno uro elektrike, nimajo možnosti, da bi preživela zimo. Spomnimo. Golob je na Primorskem prejšnji teden govoril o ceni »nekje med 150 in 250, mogoče 300 evri na MWh«.
In kako je z brezposelnostjo?
V povezavi z zmanjševanjem proizvodnje so zelo pomembni tudi podatki o pričakovani brezposelnosti. Kako bo s tem do konca leta 2022, smo vprašali pristojne v Zavodu za zaposlovanje. Sporočili so nam: »Naši sodelavci na analitiki so povedali, da v zavodu za zdaj ne zaznavamo večjih odpuščanj, v jesenski napovedi pa je UMAR ocenil, da bo v letu 2022 v povprečju 57.100 brezposelnih oseb.« Kaj bi za evidenco brezposelnih pomenila dodatna podražitev energentov in drugih potrebščin ter morebitno pomanjkanje materialov, je po besedah direktorja Mitje Bobnarja »prezgodaj ocenjevati. Vse je namreč odvisno od razmer, ki pa jih ne moremo predvideti toliko vnaprej«.
Talum Kidričevo: Obseg proizvodnje prisiljeni zmanjšati že tretjič
Povprašali smo podjetje Talum Kodričevo, kako se soočajo z energetsko draginjo, ki njihovo podjetje še posebej pesti.
Kolikšno zmanjšanje proizvodnje načrtujete v prihodnjih tednih in mesecih zaradi visokih stroškov energije?
V Talumu smo bili v manj kot letu dni zaradi razmer na energetskem trgu prisiljeni s 1. oktobrom letos že tretjič zmanjšati proizvodnjo primarnega aluminija v elektrolizi, ki je elektro intenziven proces. S 50 odstotkov zmogljivosti, do koder smo prišli z našim strateškim prestrukturiranjem organsko in razvojno, smo bili jeseni 2021 primorani znižati proizvodnjo na 33 odstotkov in s 1. julijem 2022 na 18 odstotkov. S 1. oktobrom smo proizvodnjo še dodatno znižali na 12 odstotkov oz. bomo do nadaljnjega obratovali z 20 elektroliznimi celicami. To je obseg proizvodnje v elektrolizi, za katerega imamo poleg splošne porabe električno energijo že zakupljeno tudi za prihodnje leto.
Do sedaj smo torej proizvodnjo zmanjševali izključno v elektrolizi! Izpad primarnega aluminija smo doslej uspešno nadomestili s povečevanjem pretaljevanja, zato bomo letos še dosegli načrtovani letni obseg proizvodnje 110.000 ton izdelkov iz aluminija.
Ali načrtujete tudi odpuščanje zaposlenih?
Vsem sodelavcem, ki delajo na področju proizvodnje primarnega aluminija, kjer smo bili prisiljeni zmanjševati obseg proizvodnje, bomo delo zagotovili na drugih programih, kjer imamo potrebe. Gre za programe rondelic, ulitkov in livarne.
Kakšne račune za energijo zdaj plačujete in kakšne pričakujete v prihodnje?
Letos bomo po oceni za energente plačali približno 60 milijonov evrov oz. dobrih 20 milijonov evrov več kot lani. Kolikor obsega proizvodnje primarnega aluminija in s tem porabe električne energije ne bi znižali, bi bil strošek energentov 130 milijonov evrov. Za prihodnje leto pričakujemo uvedbo reguliranih cen energentov na ravni EU.
Povečanje stroškov podjetja postavlja v težak položaj
Vprašanja o težavah zaradi visokih cen energentov smo poslali več podjetjem. Od nekaterih odgovorov nismo prejeli (tu izpostavljamo podjetji Livar iz Ivančne Gorice in Revoz iz Novega mesta), iz podjetja Akrapovič in iz Krke, tovarne zdravil, Novo mesto pa so nam pojasnili:
Podjetje Akrapovič: »Povečanje stroškov na vseh ravneh ter skokovita rast cen surovin in tudi težave pri dobavah in kapacitetah dobaviteljev nas tako kot marsikatero podjetje postavljajo v težak položaj. Po porabi zagotovo ne spadamo med največje odjemalce oziroma porabnike energije, si pa v nastali situaciji in morebiti še bolj pesimističnih napovedih zelo prizadevamo za še učinkovitejše sodelovanje z dobavitelji in kupci. Tako želimo s korektnim odnosom, z usmerjenostjo v delo ter optimizacijo procesov in z njo povezanih stroškov čim bolj zmanjšati vpliv rastočih cen, omogočati nemotene delovne procese in blažiti naraščajoče stroške. Ustavitve proizvodnje ne načrtujemo, saj se zavedamo pogodbenih obveznosti do kupcev, med katerimi so tudi velike avtomobilske in motociklistične znamke. Naše proizvodne zmogljivosti so zasedene za nekaj mesecev vnaprej, povpraševanje po naših izdelkih namreč še ni bilo tako visoko.«
Krka, tovarna zdravil, Novo mesto: »Razmere na energetskem trgu so že od preteklega leta vse prej kot enostavne in zelo nepredvidljive. V Krki smo to stanje prepoznali takoj in zato že pred časom začeli aktivno izvajati dodatne organizacijske in tehnične ukrepe, da v največji mogoči meri še dodatno izboljšamo energetsko učinkovitost in zajezimo povišanje stroška za energijo. Skladno s Krkino interno poslovno strategijo zakupovanja energije pred obdobjem dobave smo tveganje visokih cen za letošnje leto delno omejili. Visoki cenovni nivoji se na trgu nadaljujejo, zato bo to na nas vplivalo tudi v prihodnjem letu. V kolikšni meri bo to, v tem trenutku teže napovemo, saj so cenovne razmere na energetskih trgih nepredvidljive.«
GZS: Dinamika zaposlovanja se v prihodnjih mesecih ne bo pomembno spremenila
Foto: Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS
Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS: »Pri Analitiki GZS ocenjujemo, da se dinamika zaposlovanja v prihodnjih mesecih ne bo pomembno spremenila. Še vedno veliko prostih delovnih mest in naklonjenost zaposlovanju v številnih sektorjih bosta ublažila učinek zniževanja delovnih mest v industriji materialov. Večje zniževanje števila delovnih mest v primeru hitrega slabšanja poslovne situacije bo preprečila interventna zakonodaja na področju ohranjanja delovnih mest. Fiskalna politika bo tako po potrebi ekspanzivna, kar pomeni, da ima država zmožnost in tudi željo, da blaži učinke energetske draginje na gospodinjstva in poslovne subjekte.«
