Piše: Andrej Žitnik (Nova24TV.si)
Kot vemo, so leve vlade tradicionalno izredno slabe v črpanju sredstev EU. Če gre za operativno nesposobnost ali predvsem za pomanjkanje volje, ker je možnost korupcije pri evropskih javnih sredstvih veliko manjša, je stvar debate. Podatki pa nedvomno kažejo, da je to ena od veščin, ki levim vladam enostavno ne leži. Če smo bili pod Janševo vlado izjemno uspešni pri črpanju, smo zdaj med manj uspešnimi evropskimi članicami. V ta namen je evropska poslanka Romana Tomc na ministra za finance Klemna Boštjančiča naslovila javno pismo, ki ga objavljamo v celoti.
Spomnimo: Slovenija je bila v letu 2021 v času Janševe vlade zelo uspešna v črpanju evropskih sredstev in je bila že štiri odstotne točke nad povprečjem EU, potem pa je očitno pod novo vlado šlo nekaj narobe. Uradna statistika Evropske komisije namreč kaže, da Slovenija še ni izpolnila nobenega od reformnih mejnikov, ki so med pogoji za financiranje načrta za okrevanje.
Pod novo vlado močno navzdol
Že sredi avgusta 2022 so mediji poročali, da je Slovenija pri črpanju sredstev od aprila – torej le v štirih mesecih – padla s 4. na 11. mesto med vsemi državami članicami EU pri absorpciji ESIF skladov 2014–2020. Razvidno je bilo, da absorpcija v Sloveniji najbolj zaostaja za povprečjem EU pri Kohezijskem skladu, kjer gre zlasti za sofinanciranje večjih infrastrukturnih projektov na področju okolja, prometa in energetike. Videti pa je bilo tudi, da je bilo leto 2020 prvo leto v programskem obdobju 2014–2020, ko se je Slovenija uspela prebiti v povprečje EU-27 in je bila od takrat pri absorpciji sredstev nadpovprečna, je pisal Slovenec.
Zakaj je Slovenija pri črpanju EU sredstev pod levimi vladami tako neuspešna?
Ena od ključnih značilnosti Sklada za okrevanje in odpornost je njegova narava, ki temelji na uspešnosti, najdemo zapisano na spletni strani ec.europa. Sredstva RRF se izplačajo, ko države članice zadovoljivo izpolnijo ključne korake pri izvajanju reform in naložb, vključenih v načrte za oživitev in odpornost. Te ključne izvedbene korake imenujemo mejniki in cilji. Mejniki predstavljajo kvalitativni, cilji pa kvantitativni korak implementacije. Mejniki in cilji, ki jih mora doseči vsaka država članica, so določeni v izvedbenem sklepu Sveta. Da se mejniki in cilji pokažejo kot zadovoljivo izpolnjeni, bi morale države članice dokončati ustrezne korake reform in naložb ter poslati ustrezna dokazila Evropski komisiji, ki bi morala dati pozitivno oceno.
Romana Tomc pisala ministru Boštjančiču
Ker gre za tematiko, ki je izredno pomembna za okrevanje države po pandemiji covida-19, je evropska poslanka Romana Tomc na ministra Klemna Boštjančiča naslovila pismo v zvezi z vedno večjimi zaostanki, ki jih pod novo vlado beleži Slovenija v zvezi s črpanjem evropskih sredstev.
Spoštovani gospod minister,
v Evropskem parlamentu smo pred kratkim obravnavali problematiko črpanja sredstev iz sklada Načrt za okrevanje in odpornost. Slovenija je bila pri tem izpostavljena kot eden izmed primerov, kjer realizacija zelo zaostaja za predvidenim načrtom. Prav zato obstaja v evropskih institucijah velika bojazen, da načrt ne bo izpeljan v celoti, kar bi pomenilo veliko izgubo evropskih sredstev.
Foto: Tamara Bizjak
Razlogi, ki naj bi botrovali tem zaostankom, naj bi bili v neizpolnjevanju ciljev oz. mejnikov.
Zelo neprijetno je, da je Slovenija v razpravah obravnavana kot problematična država. Verjamem, da boste kot odgovorni minister naredili vse, kar je v vaši moči, da do zamud ne bo prihajalo in da sredstva, ki so na voljo v skladu Načrt za okrevanje in odpornost, ne bodo izgubljena.
Prosila bi vas, da mi za potrebe nadaljnjih razgovorov in razlag v Evropskem parlamentu pojasnite, kje so vzroki za nastale zamude.
Zahvaljujem se za vaša pojasnila in vas lepo pozdravljam,
Romana Tomc
Ko oz. če se bo minister odzval, bomo objavili tudi njegov odgovor oz. odgovor njegovega resorja.
