Piše: Vida Kocjan
Primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov je v prvih enajstih mesecih letos znašal 982 milijona evrov. V enakem obdobju lani je bil presežek v višini 61 milijonov evrov. Razlika je očitna.
Po osveženi oceni realizacije ministrstva za finance naj bi primanjkljaj (brez interventnih ukrepov) v celem letu znašal okoli 1.830 milijonov evrov, lani je bilo tega okoli 200 milijonov evrov.
Fiskalni svet v današnji informaciji tako opozarja, da je predvideni decembrski primanjkljaj v višini 852 milijonov evrov med najvišjimi doslej. Na podobni ravni je bil le decembra 2023, ko je znašal 823 milijonov evrov.
Na osnovi ocene realizacije ministrstva za finance naj bi bil letošnji visok decembrski primanjkljaj predvsem posledica okoli 4-krat višje medletne rasti »očiščenih« odhodkov kot v povprečju prvih enajstih mesecev. Ta bo izhajala zlasti iz pričakovano višjih odhodkov za stroške dela (zimski regres), investicije, subvencije in transfera v ZZZS.
Fiskalni svet ocenjuje, da rast neto izdatkov letu 2025 bistveno presega rast, določeno s Srednjeročnim fiskalno-strukturnim načrtom. Enako je v preteklih dneh ocenila tudi Evropska komisija.
Podobna ocena je tudi za leto 2026. Posledično tudi Evropska komisija opozarja slovensko vlado, da se povečuje tveganje nespoštovanja dovoljene skupne rasti neto izdatkov v obdobju Načrta. Vlado poziva k sprejemu ukrepov, ki bodo zagotovili skladnost fiskalne politike z Načrtom in ohranili srednjeročno vzdržnost javnih financ.
Prihodki (brez interventnih ukrepov) so bili v enajstih mesecih letos višji za vsega 2,8 odstotka (lani za 7,5 odstotka). Odhodki (brez interventnih ukrepov) pa so se povečali za 11,1 odstotka, medtem ko so bili v enakem obdobju lani višji za 7,7 odstotka. K rasti odhodkov so največ prispevali stroški dela, ki so bili medletno višji za več kot desetino zlasti zaradi začetka uvajanja novega plačnega sistema. Rast odhodkov se bo decembra še dodatno okrepila zaradi izplačila zimskega regresa.
