Pobudnikom bi bila na individualni ravni odvzeta tudi funkcija zagotavljanja neodvisnosti in avtonomnosti RTVS, je dejal predsednik dozdajšnjega programskega sveta RTVS Peter Gregorčič kot prvopodpisani pod pobudo. Novela nadalje prekinja mandate pobudnikov in ukinja strukture, v katerih so delovali, denimo programski svet.

“Če bo ustavno sodišče sledilo našim argumentom in bo zakon protiustaven, bo dalo jasen signal vsakokratni oblasti, da so taki povsem samovoljni prevzemi javnega medija nedemokratični in nedopustni,” je na novinarski konferenci dejal Gregorčič. Poudaril je, da bo odločitev ustavnega sodišča v vsakem primeru zelo pomembna, celo precedenčna. Kar koli bo sprejelo, bo s tem postavilo jasna pravila igre za vnaprej, “tudi in predvsem za tiste, ki bodo vladali v prihodnje”.

Vlada pa z novelo tudi ni temeljno uredila imenovanja posameznih članov novega sveta zavoda, je opomnil. Glede na to se lahko zgodi, da pri izvajanju novele določeni novi upravičenci za imenovanje ne bodo mogli imenovati novih članov za daljše obdobje. Zavod bi bil lahko zato dlje časa brez organov upravljanja in nadzora v polni sestavi, kar bi lahko dolgoročno ogrozilo izvajanje javne službe in s tem povzročilo dodatno kršitev 39. člena ustave, ki se nanaša na svobodo izražanja.

Obravnava na ustavnem sodišču mora biti javna, da se sanira zloraba nujnega zakonodajnega postopka, s katerim je vlada preprečila javno razpravo in nadzor v parlamentu, pa da se ugotovi širši kontekst zadeve, v kateri vlada pod krinko depolitizacije zasleduje ustavno prepovedan cilj politične čistke trenutne sestave vodenja in upravljanja, je zatrdil Gregorčič.

Ustavnemu sodišču so predlagali absolutno prednostno obravnavo, je povedal.

Avtor pobude, pravnik Matej Avbelj je pri pripravi pobude sodeloval, ker je zaznal, da se v Sloveniji vzpostavlja trend avtoritarnega legalizma. Vlada namreč skuša po njegovih besedah poseči v javni medij tako, da z novelo spremeni njegovo vodstveno, upravljavsko in nadzorstveno strukturo. To želi storiti tako, da z ukinitvijo ali preoblikovanjem organov še pred iztekom prekine mandate posameznikom, ki so te organe sestavljali.

Tako ravnanje pomeni kršitev slovenske ustave in evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je prepričan. To po njegovih besedah izhaja iz ustaljene prakse ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice, gre pa tudi za ravnanje v nasprotju s pravom EU, je poudaril.

Iz evropskega ustavnega prava po njegovih besedah izhaja, da so mandati oseb, primerljivi mandatom v organih RTVS, varovani pred zakonskimi posegi oblasti. Razreši se jih lahko le po postopkih, veljavnih pred spremembo zakonske ureditve, in v katerih jim je zagotovljeno pravno varstvo, je opozoril.

Prepričan je, da s pobudo ščitijo Republiko Slovenijo kot ustavno demokracijo. Slovenija ni večinska demokracija, kjer lahko vlada ali ljudstvo na referendumu sprejme čisto kar koli, temveč ustavna demokracija, kjer se lahko te odločitve gibljejo le v ustavnih okvirih, je opozoril. Angažiral se je, ker zaznava, da podobno kot v nekaterih drugih državah članicah EU-ja tudi v Sloveniji prihaja do ustavnega nazadovanja oziroma do vzpostavljanja avtoritarnega legalizma.

Novela zakona o RTVS, potrjena na novembrskem referendumu, je začela veljati danes. Z današnjim dnem je tako prenehal mandat članom programskega in nadzornega sveta zavoda ter generalnemu direktorju in direktorjema radia in televizije. Programski in nadzorni svet RTVS bosta nadaljevala delo do konstituiranja novega, 17-članskega sveta zavoda, generalni direktor Andrej Grah Whatmough pa bo opravljal funkcijo do imenovanja nove, štiričlanske uprave zavoda kot vršilec dolžnosti.

Novi svet zavoda, ki bo nasledil dozdajšnji programski in nadzorni svet, mora biti ustanovljen najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele. V skladu s prizadevanji vlade in civilne družbe, da se javni zavod depolitizira, je novela predvidela, da nobenega člana sveta ne bosta imenovala niti DZ niti vlada.

Predsednika uprave bo v skladu z novelo imenoval svet na podlagi javnega razpisa, dva člana uprave bo svet imenoval na predlog predsednika uprave, delavskega direktorja pa bodo izvolili zaposleni na zavodu.

Povzetek: