Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
“Domet SDS je 30 odstotkov in to se ne more zvišati. Po drugi strani pa se ta delež tudi ne more bistveno zmanjšati za razliko od vseh levičarskih strank, kjer se deleži spreminjajo glede na vsak malo večji kašelj iz Murgel: SD bi zato na volitvah lahko dobila 25 ali 5 odstotkov. Desnosredinske stranke so lahko z rezultati zadovoljne, saj jim kaže, da imajo skupaj več glasov (44 odstotkov) kot koalicija KUL (42 odstotkov). V tej vsesplošni medijski gonji proti SDS in NSi je to velik uspeh,” je glede rezultatov nedavne javnomnenjske raziskave, ki jo je za Nova24TV med 13. in 16. decembrom izdelala agencija Parsifal, komentiral novinar in urednik Tino Mamić.
Na prvo vprašanje Parsifalove ankete, ki se nanaša na podporo političnim strankam in se glasi “Če bi bile volitve v državni zbor to nedeljo, kako verjetno bi se volitev udeležili?” smo prejeli odgovor, da bi se naslednjih parlamentarnih volitev zagotovo udeležilo 53,9 odstotka anketirancev (ocena 5). Nikakor se jih ne bo udeležilo 13,5 odstotka anketirancev (ocena 1).
Pri pregledu skozi čas, ki obsega tri različne datume, torej 17. oktober 2021, 19. november 2021, 17. december 2021 pa je bilo ugotovljeno, da se največ vprašanih (13,5 odstotka) zagotovo ne bo udeležilo volitev, in sicer na tretji datum. Na drugega je bilo takšnih 12,9 odstotka, na prvega pa 11,8 odstotka. S časom pa pada tudi delež tistih, ki se bodo volitev zagotovo udeležili. Na prvi datum je bilo takšnih 57,9 odstotka, na drugi 56,4 odstotka, na tretji pa 53,9 odstotka.
Pri križanjih med demografskimi in vsebinsko spremenljivko lahko pridemo do nekaj zanimivih ugotovitev. Med tistimi, ki se z gotovostjo ne bodo udeležili volitev, je največ pripadnic ženskega spola (14,1 odstotka), medtem ko je moških 13 odstotkov. Obenem v to kategorijo spada največ oseb, starih med 18 in 34 let (25,5 odstotka), ter največ tistih z zaključeno višjo, visoko idr. izobrazbo (16,4 odstotka).
Med tistimi, ki se bodo z gotovostjo udeležili volitev, prav tako prevladujejo ženske (55,3 odstotka), medtem ko je moških 52,4 odstotka. Obenem v tej skupini prevladujejo osebe, stare 55 in več let (67,3 odstotka) in imajo poklicno izobrazbo (57,7 odstotka).
Največ glasov bi šlo k stranki SDS
Če bi bile volitve v državni zbor to nedeljo, bi največ volivcev svojo podporo namenilo stranki SDS (20 odstotkov), sledi SD (14,0 odstotkov), Levica (6,6 odstotka), LMŠ (6,1 odstotka) in NSi (5,1 odstotka). 35,5 odstotka volivcev je neopredeljenih.
Med opredeljenimi bi stranka SDS dobila 30,9 odstotka glasov, stranka SD 21,8 odstotka glasov in Levica 10,3 odstotka glasov.
Nihanje podpore strankam v času
Podpora SDS je v primerjavi s prejšnjim merjenjem narasla (iz 28,6 odstotka na 30,9 odstotka) in je še vedno pred SD in Levico. Podpora je narasla stranki SD in Levici. Padla je stranki LMŠ, Povežimo Slovenijo, SAB in DeSUS.
Podpora stranki SDS narašča v primerjavi z merjenjem v novembru
V primeru spodnjega grafa, ki prikazuje “pregled skozi čas” in se nanaša na vprašanje “Katero stranko bi volili v slovenski državni zbor, če bi bile volitve to nedeljo?” so ponovno navedeni trije datumi: 17. oktober 2021, 19. november 2021, 17. december 2021. Podpora stranki SDS je od drugega navedenega datuma ponovno narasla in znaša 20 odstotkov. Ves čas prav tako opažamo trend rasti podpore stranki SD (od 10,7 odstotka na prvi datum pa vse do 14 odstotkov na tretji datum). Pri LMŠ pa beležimo rahel upad v primerjavi z drugim datumom in na zadnji datum znaša 6,1 odstotka.
Tudi NSi v primerjavi z drugim navedenim datumom beleži rahel padec, tako na tretji datum znaša podpora 5,1 odstotka. Podpora Levici pa se je od drugega datuma nekoliko zvišala in znaša 6,6 odstotka, Gibanje Povežimo Slovenijo je upadlo na 3,2 odstotka, stranka SAB pa prav tako upadla na 2,5 odstotka. Vse preostale stranke beležijo precej nižjo podporo.
Zanimiv podatek (vidno iz zgornje tabele) je, da stranka SDS uživa višjo podporo med moškimi (26,2 odstotka) kot ženskami (14,4 odstotka). Glede na starost pa je največ podpornikov v skupini 55 in več let (26, 3 odstotka). Obenem je med podporniki največ takšnih z osnovnošolsko izobrazbo (41,3 odstotka). Stranka SD ravno tako uživa višjo podporo med moškimi (14,4 odstotka) kot med ženskami (13,6 odstotka). Prav tako ima največ podpornikov v starostni skupini 55 in več let (18,1 odstotka) in zanjo glasuje največ oseb z osnovnošolsko izobrazbo (21,2 odstotka). NSi uživa višjo podporo med moškimi (5,5 odstotka) kot ženskami (4,8 odstotka), prevladujejo pa podporniki v najmlajši starostni skupini od 18 do 34 let (8,8 odstotka) in osebe s poklicno izobrazbo (6,2 odstotka).
Za komentar smo prosili tudi novinarja in urednika Tina Mamića: “V tem trenutku je težko ocenjevati, ker, karte še niso razdeljene, ampak jih šele mešajo. Strici iz ozadja so se verjetno že odločili, da bodo poleg koalicije Kul ustvarili “sredinsko” stranko, ki jo bo vodil Robert Golob. Če to ne bo uspelo pa, verjetno, Tomaž Vesel. Vsekakor se kaže, da bo ta “nov veter sprememb” še petič zapored precej vplival na rezultat levih volivcev, kjer je gotovo petina državljanov Slovenije, ki voli po nareku stricev iz ozadja. Ko bo to znano, bodo rezultati ankete realni, zdaj pa ena od členov enačbe ni znana. Domet SDS je 30 odstotkov in to se ne more zvišati. Po drugi strani pa se ta delež tudi ne more bistveno zmanjšati za razliko od vseh levičarskih strank, kjer se deleži spreminjajo glede na vsak malo večji kašelj iz Murgel: SD bi zato na volitvah lahko dobila 25 ali 5 odstotkov. Desnosredinske stranke so lahko z rezultati zadovoljne, saj jim kaže, da imajo skupaj več glasov (44 odstotkov) kot koalicija KUL (42 odstotkov). V tej vsesplošni medijski gonji proti SDS in NSi je to velik uspeh.
Osnovni demografski podatki o anketi
V raziskavo, ki je bila opravljena preko telefona, je bilo zajetih 724 anketirancev, od tega 52 odstotkov žensk. Povprečna starost je znašala 52,1 let, standardni odklon pa 15,8 let. Največ anketirancev je bilo iz najstarejše starostne skupine (43,7 odstotka), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (37,2 odstotka) in najmanj je najmlajše starostne skupine (19,2 odstotka). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (34,1 odstotka), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (27,1 odstotka), 24,3 odstotka anketirancev ima poklicno šolo in 14,5 odstotka anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (52,5 odstotka), sledi mesto (29,5 odstotka) in manjši kraj (17,9 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije (27 odstotkov), sledita podravska (14,5 odstotka) in savinjska (12,2 odstotka) regija.
