Piše: A. G. (Nova24tv.si)
Vlada Roberta Goloba je predstavila nov predlog plačnega zakona, do katerega so poznavalci izjemno kritični. Reforma predvideva namreč postopno dvigovanje plač, pri čemer bodo največje koristi deležni župani, poslanci, sodniki in drugi pravosodni funkcionarji. Njihove plače naj bi se povečale tudi za več kot 50 odstotkov, predsedniku Komisije za preprečevanje korupcije celo za 75 odstotkov. Medtem pa bodo javni uslužbenci, kot so medicinske sestre, učitelji, policisti in referenti, dobili precej nižje povišanje – približno 25 odstotkov. Je to zares “velik uspeh”, kot je dejal Luka Mesec, ali gre zgolj za privilegiranje elite? Kakšne bodo dolgoročne posledice za večino delavcev in kako bi reagirali mediji in nevladniki, če bi si Janez Janša kot predsednik vlade povišal plačo za več kot dva tisoč evrov, smo vprašali političnega komentatorja Boštjana M. Turka.
Po besedah Roberta Goloba gre za največjo prenovo plačnega sistema v zadnjih 15 letih. Reforma pa bo prinesla večjo diferenciacijo med funkcionarji in ostalimi javnimi uslužbenci, kar sproža vprašanja o pravičnosti te razdelitve. Najbolj bodo namreč nagrajeni tisti na vrhu – poslanci, župani, sodniki in drugi pravosodni funkcionarji. Nasprotno pa bodo zaposleni v osnovnih javnih storitvah, kot so zdravstvo in izobraževanje, prejeli precej manjše dvige.
Politični analitik Boštjan M. Turk v tem vidi potrditev obstoja t. i. “novega razreda”, ki ga opisuje kot partijsko buržoazijo – elito, ki kljub retoriki o pravičnosti in delavskih pravicah dejansko skrbi predvsem zase. “To so ljudje, ki se neprestano sklicujejo na partizanstvo in antifašizem ter delavske pravice, hkrati pa delajo ravno nasprotno. Imenujemo jih kaviar levičarji, večinoma prebivajo v Ljubljani in so temelj novega razreda,” poudarja Turk.
Nagrajevanje za “delo”
Pravosodje je še ena izmed ključnih točk tega novega razreda. Po mnenju Turka je slovenski pravosodni sistem, ki ga podpira vladajoča elita, že dolgo orodje za politično obračunavanje. “Pravosodni razred mora biti nagrajen za svoje delo, za neučinkovitost in pristranskost, ki zagotavljata, da nekateri ostajajo nedotakljivi,” pravi. “Ve se, da če si Zoran Janković, se ti ne more nič zgoditi, saj se zavzema proti Janezu Janši, kot je Janković sam povedal.” Višje kot si v tem sistemu, boljše so nagrade – to je logika, ki se odraža v predlaganih plačnih dvigih.
V najvišji plačni razred bodo, kot velja že zdaj, uvrščeni trije najpomembnejši ljudje v državi po protokolu, predsednica republike, predsednica državnega zbora in predsednik vlade. Osnovna plača se bo predsednici republike Nataši Pirc Musar, predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič in predsedniku vlade Robertu Golobu dvignila za 45 odstotkov. V najvišji plačni razred bo uvrščen tudi predsednik vrhovnega sodišča Miodragu Đorđeviću. Dobili bodo povišico okoli dva tisoč evrov.Plače ministrov bodo višje za od 37 do 40 odstotkov, pri čemer se uvaja nova uvrstitev, podpredsednik vlade. Ti – običajno predsedniki koalicijskih strank – bodo uvrščeni dva razreda višje od najbolje plačanega ministra. Njihova plača bo 8315 evrov bruto, tako kot tudi predsednika državnega sveta, ki bo deležen 42-odstotnega dviga.Višje bodo tudi plače poslancev, in sicer za od 44 do 50 odstotkov. Podpredsedniki državnega zbora bodo uvrščeni v 63. plačni razred, tako kot najvišje uvrščeni poslanci. Do leta 2028 se jim bo plača dvignila za 50 odstotkov, s 5412 evrov bruto na 7837 evrov bruto osnove.Zoranu Jankoviću pa se po spodnjem seznamu Večera obeta 68-odstotni dvig plače.
Za Levico uspeh, za večino javnih uslužbencev razočaranje
Zadovoljstvo ob podpisu izjave pa so izrazili tudi v Levici. “Močno pričakovana uskladitev zakona o plačah v javnem sektorju je eden največjih uspehov v tem mandatu. Koalicijska zahteva Levice je bila, da minimalna plača postane izhodiščni razred. In to nam je danes tudi uspelo,” je povedala Asta Vrečko. Luka Mesec pa je dejal, da gre za “velik uspeh”. Vendar pa je ironično, da ta uspeh ne bo dosegel večine javnih uslužbencev. Namesto tega bo največje koristi prinesel peščici tistih, ki jih predstavlja novi razred.
Po mnenju Boštjana M. Turka gre za uspeh predvsem za tiste, ki tvorijo jedro politične elite, predvsem v Ljubljani. “Za Meseca in njegove zaveznike je to seveda uspeh. Njihova volilna baza prihaja iz Ljubljane, kjer se nahaja večina te privilegirane elite. Toda večina ljudi v javnem sektorju bo živela slabše, saj bo zaradi inflacije življenje postajalo vse dražje,” poudarja Turk.
Dolgoročne posledice: dražje življenje za vse
Predlog plačnega zakona prinaša številne dolgoročne posledice, ki jih bodo najbolj občutili tisti, ki bodo prejeli manjša povišanja. Višje plače za elito bodo namreč sprožile verižni učinek povišanja stroškov tudi v drugih sektorjih. Povišanje plač za medicinske sestre in učitelje se zdi na prvi pogled koristno, a ga bo hitro “pojedla” inflacija in splošno draženje življenjskih potrebščin. Kot pa je znano v predlogu, se v letu 2025 plače ne bi uskladile z inflacijo. V prehodnem obdobju je usklajevanje predvideno, če rast cen življenjskih potrebščin preseže določen odstotek: v letu 2026 1,8 odstotka, v letu 2027 1,6 odstotka in v letu 2028 odstotek.
“To, kar bomo videli tukaj, je klasičen primer ekonomskega tsunamija. Ko se en del sistema poviša, to sproži val povišanj tudi v drugih delih. Na koncu bo večina ljudi, predvsem tisti z nižjimi plačami, živela slabše, saj bodo morali plačevati višje davke in dražje javne storitve,” opozarja Turk.
To opozarja tudi Tomaž Štih, ki je pri vprašanju, za koliko se bodo dvignile plače delavcem po vladni “anti-reformi”, dejal: “Za nič, reforma velja le za javni sektor oz. na dolgi rok negativno, saj bodo morali delavci ta račun plačati z davki in višjimi cenami.”
Gre za nateg delavstva
Pri tem je Štih še opozoril, da gre za “kvaliteten sindikalno-vladni nateg delavstva z manipulacijo s kategorijama minimalne in osnovne plače”. Ko vlada tistim z osnovnimi plačami, nižjimi od minimalne plače, te dvigne na raven minimalne plače in drug mesec na račun dobijo natanko enako vsoto denarja, plačajo natanko enako vsoto prispevkov in to delodajalce stane natanko isto kot vse mesece pred tem, pravi inženir računalništva in publicist.
Turk se dotakne tudi vprašanja, kako bi mediji in nevladne organizacije reagirali, če bi podoben zakon predlagala vlada Janeza Janše. Če bi bil Janša na oblasti, bi zakon označili za napad na socialno pravičnost in za favoriziranje elite, pravi Turk. Dodaja, da pravzaprav sploh nimamo medijev, ampak podaljšek politike, ki deluje v njihovo korist.
Namesto da bi reforma prinesla pravično razdelitev dohodkov in izboljšanje življenjskih pogojev za vse, se zdi, da gre za še en primer, kjer bo privilegirana manjšina pridobila na račun večine.
