Piše: Magična gledalka
»Ugajanje Putinu do danes ni prineslo miru, nasprotno, nekateri so doživeli veliko sramoto, Ukrajina pa grozljivo vojno.«
Tako se konča dokumentarna oddaja Panika vzhoda, avtorice Petre Marc, ki jo je TV Slovenija predvajala v sklopu Mednarodnih obzorij. Moram priznati, da me je vsebina dokumentarca pozitivno presenetila. Zgodba pa je sledeča. Dobri dve leti po začetku silovite ruske invazije na Ukrajino je vzhodni del Evropske unije zajela panika. Finci, Litovci in Poljaki zgodovine niso pozabili, do Rusije ostajajo sumničavi. Ekipa Televizije Slovenija je prepotovala vse tri države in se seznanila s ključnimi ukrepi za ohranjanje obrambne drže omenjenih držav. Koliko jedrskih zaklonišč je na Finskem, čemu Poljaki namenjajo največ pozornosti, kaj je Litovce spodbudilo, da so znova uvedli obvezno služenje vojaškega roka?
Na vsa ta vprašanja je avtorica poskušala odgovoriti in pred kamero povabila številne zanimive sogovorce. Ste vedeli, da je Finska po drugi svetovni vojni ustvarila podzemni svet jedrskih zaklonišč? V Helsinkih jih imajo kar 5500, mimogrede pa lahko v njih nastanijo 900 tisoč ljudi, to je 300 tisoč več, kot je prebivalcev glavnega mesta. V preteklosti je namreč Rusija večkrat napadla Finsko, zato zdaj v državi ničesar več ne prepuščajo naključju. V obdobju miru ti podzemni objekti služijo najrazličnejšim namenom, kot so otroške igralnice, lokali, igrišča in garaže, ob morebitni krizi pa se spremenijo v zaklonišča. Avtorica dokumentarca nas popelje v enega od njih in nam razloži, da bi bilo za vseh šest tisoč ljudi tu spodaj v nekaj urah postavljenih dovolj stranišč in postelj, pod zemljo so speljane cevi s pitno vodo, nameščeni pa so tudi rezervoarji, če bi bil vodovodni sistem poškodovan. Ljudi bi v zaklonišča pognale mestne sirene in opozorila na mobilnih aplikacijah. Več kot 50 tisoč tovrstnih zaklonišč, toliko jih je namreč v državi, bi preneslo detonacijo jedrske bombe na površju z močjo 100 kiloton eksploziva TNT. Povedano drugače, finska zaklonišča bi ljudi obvarovala pred šestkrat močnejšo bombo od tiste, ki je bila odvržena na Hirošimo.
Mimogrede, jedrsko zaklonišče je tudi Božičkovo domovanje na Laponskem. Prav tako sta graditev ograje in zaprtje mejnih prehodov ukrepa, ki ju je finska vlada sprejela zaradi iz Kremlja dirigiranih nezakonitih migracij, spodbujenih z namenom destabilizacije države. V dokumentarcu tudi izvemo, da je Ahilova peta zveze Nato oziroma območje, ki je še posebej ranljivo, po mnenju nekaterih strokovnjakov tako imenovana vrzel Suwałki, meja med Poljsko in Litvo. Gre za območje, kjer bi Rusija z zaveznico Belorusijo baltske države lahko odrezala od preostale Evrope in jih vsaj do določene mere osamila. Dokumentarec, ki da misliti.
