Piše: G. B.
Poročali smo že, da so poslanci SDS obstruirali sejo, na kateri je predsednica republike Nataša Pirc Musar nagovorila poslance, vendar pa brez razprave in brez predstavitve mnenj poslanskih skupin.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na izredni seji DZ o vprašanjih, povezanih s situacijo na JV države, poudarila, da so skupaj zavozili in morajo skupaj poiskati rešitve. DZ je pozvala k utemeljenim in pravičnim zakonom, pri čemer si ne smejo dovoliti čezmernih posegov v človekove pravice. Tudi Rome je pozvala k prevzemu odgovornosti.
Pirc Musarjeva: Nasilje nima narodnosti
Pirc Musarjeva, ki je po napadu v Novem mestu, v katerem je življenje izgubil 48-letnik, zahtevala sklic izredne seje DZ, je v govoru pred poslanci poudarila, da je treba negativna čustva in stiske ob dogodku usmeriti v dolgotrajne spremembe v lokalni skupnosti, v regiji in državi. Pri tem je dejala, da nasilja ne gre povezovati z narodnostjo in etnično skupnostjo. “Nasilje je nasilje. A to se vedno dogaja z nekim razlogom. In razlogi, okoliščine so tiste, ki se jim posvečamo in se jim moramo še bolj posvetiti, da v naših razpravah prevlada – razum,” je povedala.
Meni, da niti država niti lokalna skupnost nista v zadostni meri, predvsem pa hitro in učinkovito, izvedli ukrepov, ki bi prebivalcem regije dali večji občutek varnosti. “Tako je že več desetletij, mnogo predolgo,” je povedala. Hkrati pa po njenih besedah ne smemo pristati, da se ni naredilo nič. “Gradimo, prosim, na tem, kar smo že naredili. Tako se bomo lažje spopadli z izzivi, ki nas čakajo, ker se z njimi nismo dovolj dobro, pravočasno in učinkovito ukvarjali,” je dodala.
Pri tem je treba opustiti sovraštvo in sovražni govor, ker ne prinašata nič dobrega. “V naši državi naj torej ne bo prostora za nasilje, nestrpnost in izključevanje. Kot skupnost moramo še naprej graditi zaupanje drug v drugega. Zaupanja pa brez učinkovitega pregona storilcev kaznivih dejanj ne bo,” je poudarila. “Na stroki utemeljeni, učinkoviti in pravični zakoni se ne sprejemajo čez noč. S hitrostjo sprejemanja zakonov se povečuje možnost napak ali nenačrtovanih posledic. Ne smemo si dovoliti čezmernih posegov v človekove pravice. To preprosto nismo mi, to ni Slovenija,” je poudarila.
Pretirana represija po njenih besedah le navidezno povečuje varnost. “A hkrati povzroča veliko nevarnost, da se vsem nam zmanjša naša svoboda. Tanka je meja in poti nazaj praviloma ni,” je dodala.
Opozorila je, da je prepričevanje volivcev z iskanjem krivcev za tragedijo v Novem mestu, še posebno pred volitvami, vabljivo, toda nevarno. “Nevarno za vse nas, za celotno skupnost,” je povedala. Skupnost pa od politike ne pričakuje iskanja krivcev in maščevanja, ampak zrelost in učinkovitost. Ob tem je ostro obsodila vsakršno pozivanje k oboroževanju in podobnim pobudam.
Zavzela se je za preventivne dejavnosti ter poudarila pomen vključitve v predšolsko vzgojo in pridobivanje izobrazbe. Hkrati je poudarila krepitev interesa Romov po zaposlitvi in krepitev interesa delodajalcev po zaposlitvi Romov. “Živeti od socialne podpore ne sme biti poslovni model, preprosto se ne sme splačati,” je dejala Pirc Musar.
Po njenem mnenju so za “nastalo situacijo odgovorni tudi Romi”. Pozvala jih je, naj tistim, ki ne spoštujejo zakonov, preprečijo kriminal in nespoštovanje družbenih norm. “Romi morajo biti aktivni, in ne le pasivni udeleženci reševanja nakopičenih težav,” je povedala.
Med nagovorom je bilo na balkonu DZ opaziti nekaj posameznikov z napisi Dovolj je in Vsi smo Aco, med drugim občinskega svetnika in koordinatorja civilne iniciative za Dolenjsko Silva Mesojedca.
Očitno se je navdihovala po Kučanu
Govor Nataše Pirc Musar je v marsičem spominjal na to, kar je 28. oktobra letos, prav na dan izredne seje novomeškega mestnega sveta, v Murski Soboti o romskem vprašanju dejal zadnji partijski šef Milan Kučan. Slednji je poudarjal nasilje nima narodnosti. “Pa vendar. Samo obsodba in kratkoročno ukrepanje ne bosta dovolj. Tudi ne more biti opravičilo za to, da kot družba nismo, še posebej ne upravljalci države in odločevalci v lokalnih skupnostih vsa leta nazaj storili dovolj za učinkovito upravljanje pereče romske problematike in za preprečevanje nasilja,” je poudaril.
Dodal je, da je lahko tragičen dogodek v Novem mestu tudi priložnost, da se vprašamo, “kako smo zabredli tako daleč” in predvsem za razmislek, kako naprej. Prepričan je, da je ta razmislek še posebej pomemben, saj bi lahko sprejemanje hitrih kratkoročnih ukrepov pod pritiskom sedanjega negativnega razpoloženja do Romov vodilo stran od nujnih in premišljenih sistemskih rešitev in spodbujalo sklicevanje protestnih shodov, pozive k oboroževanju, vzdušje hujskaštva, nestrpnosti in izrednih razmer, celo represije.
“Kam vodi slednje, pa imamo Slovenci boleče izkušnje iz poslednjih let življenja v nekdanji skupni državi Jugoslaviji, imajo pa ga tudi naše narodne manjšine v sosednjih državah,” je dejal. Ob tem je izrazil bojazen, da bi dogajanje na posameznih območjih jugovzhodne Slovenije služilo obsojanju, zavračanju in pogromom nad celotno romsko skupnostjo v Sloveniji, ki živi sicer v različnih pogojih in z različno tradicijo, in bi tako izničil vse dosežke v integriranju Romov v večinsko slovensko družbo.
Poudaril je, da so se ob isti veljavni zakonodaji tako za Prekmurje kot za Dolenjsko odnosi do romske manjšine v obeh pokrajinah razvijali v povsem različne smeri. Prekmurje dokazuje, da je sožitje mogoče. “Hkrati pa izkušnje povedo tudi, da takih rezultatov ni mogoče uresničiti čez noč in brez vztrajnega prizadevanja in odgovornosti obeh strani in vseh ravni, od državne do lokalne, še posebej pa ne brez tistih, ki imajo v rokah vse vzvode moči, da skozi delovanje dokažejo, da so tudi socialna, izobraževalna, pravna, pravosodna, zakonodajna in druga ukrepanja pri uresničevanju teh načel v korist tako manjšine kot večine, ker so v korist mirnega in varnega sobivanja,” je sklenil.
Ob tem velja spomniti, da je med Kučanovimi bližnjimi sodelavci v preteklosti tudi Marjan Šiftar, sin znanega slovenskega romologa dr. Vaneka Šiftarja.
