Piše: Gašper Blažič
Dominantni mediji v teh dneh na dolgo in široko poročajo o afriški turneji slovenske predsednice Nataše Pirc Musar. Kar je sicer precej bizarno, vendar v skladu s trenutnimi zunanjepolitičnimi prioritetami Slovenije pod Golobovo oblastjo. Slednja namreč prisega na “neuvrščene” ter na “jedrno Afriko”, medtem ko premier Robert Golob lovi Donalda Trumpa “iz zasede pri WC-ju”, kot se je to zgodilo konec minulega leta ob otvoritvi prenovljene katedrale Notre Dame v Parizu.
No, kakorkoli že, očitno je, da si predsednica Nataša Pirc Musar tudi preko afriške turneje umiva precej umazano podobo in se skuša znova prikupiti slovenskim kristjanom. Tudi z obiskom misijonarja Pedra Opeke na Madagaskarju. Obiskala ga je včeraj. Tam je namreč odprla novo osnovno šolo v prestolnici Antananarivo, omenjena šola je bila zgrajena s podporo donatorjev iz Slovenije. Predsednica se je ob odprtju zahvalila Pedru Opeki, ki je pomagal pri gradnji šole, za njegovo predanost pri delu za skupnost.
Pirc Musarjeva je med drugim poudarila, da je podpora skupnosti Akamasoa, ki jo vodi Opeka, pomemben primer celostnega in trajnostnega pristopa k izboljšanju življenjskih pogojev v partnerskih državah, simbolno je predala tudi materialno pomoč, zbrano v okviru humanitarne akcije Slovenija za Madagaskar, ki so jo marca pospremili na pot v Kopru.
Neposrednih informacij o tem dogodku na Madagarskarju seveda ni, saj o obisku Pirc Musarjeve za STA v glavnem poroča slovensko zunanje ministrstvo, ki ga vodi
Tanja Fajon. Je pa na svoji spletni strani Radio Ognjišče ravno tako poročal o dogodku, vendar z drugega zornega kota. Kot poroča radio, je ob otvoritvi osnovne šole Pedro Opeka daroval mašo, pri somaševanju so se mu pridružili še trije slovenski misijonarji, ki delujejo na tej otoški državi, in sicer
Janez Mesec,
Janez Krmelj in
Stane Kerin. Iz Slovenije sta se dogodka udeležila tajnik Misijonskega središča Slovenije Janko J. Pirc in predstavnica Slovenske karitas Jana Lampe. Maše se je udeležilo več kot osem tisoč ljudi. Več o tem
TUKAJ.
Obisk Pirc Musarjeve so seveda omenili bolj mimogrede. Lepo je sicer, vsaj formalno, da tak dogodek obišče visok predstavnik slovenske politike. Toda Pirc Musarjeva ima tudi težavo. Kot smo že poročali, je bila 29. maja državna komemoracija pri breznu Pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu, pri katerem je sodelovala tudi slovenska predsednica, a tista glavna slovesnost bo to soboto, 7. junija, saj je že po tradiciji osrednja komemoracija na prvo soboto v juniju. Vendar ima Pirc Musarjeva na ta dan “druge obveznosti”, namreč nastop pri nekdanjem nacističnem taborišču pod Ljubeljem. Že danes se bo po obisku Etiopije vrnila v domovino. Ob tem ni dvoma, da si je z “rokohitrsko” komemoracijo, kjer ji je veselje pokvaril predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje z odkritim nagovorom in izpraševanjem vesti, hotela predvsem umiti roke, češ poklonila sem se žrtvam komunizma ob 80-letnici povojnih pobojev.
To seveda ni vse, kajti Pedro Opeka, s katerim se je srečala včeraj, je namreč sin preživelega slovenskega begunca, ki je leta 1945 za las ušel smrti, saj so ga partizani gnali na morišče pri Hrastniku. To je bil tedaj 32-letni Lojze Opeka, doma iz Begunj pri Cerknici. Uspelo se mu je izmakniti morilskim kroglam in je pobegnil v Italijo, kjer je v taborišču spoznal svojo ženo. Poročila sta se v Loretu in nato v začetku leta 1948 odšla na dolgo pot v Argentino. Tam se je rodil sin Peter (špansko Pedro), sedaj misijonar na Madagaskarju.
Marsikdo se zato sprašuje, ali je bila državniška navzočnost Pirc Musarjeve na Madagaskarju res iskrena ali pa je šlo le za piar in reševanje svoje javnomnenjske podobe.
Naj ob tem spomnimo še na dogodek pred trinajstimi leti, ko je tedanji predsednik Danilo Türk v lovu na glasove za drugi mandat (takrat ga je nato premagal Borut Pahor) začel tudi z udeleževanjem na verskih dogodkih, med drugim je obiskal nacionalno skavtsko srečanje. Na to dilemo smo tedaj opozorili tudi na naši spletni strani, češ da bi moralo vodstvo nacionalne skavtske organizacije tudi malo bolj paziti, ko gre za potencialno politično zlorabo dogodka. Naše uredništvo je bilo zato deležno zelo jeznih odzivov – pa ne toliko levičarjev, ampak bolj nekaterih vernih ljudi, celo duhovnikov.
