Piše: Ana Horvat (Nova24tv.si)
Marsikdo si nikakor ne uspe dopovedati, da je država slab gospodar. Med slednje nedvomno spada borec proti kapitalizmu dr. Matej Klarič, ki se je uspel zavihteti na mesto predstavnika za odnose z javnostmi na Meščevem ministrstvu. “So rekli prodajmo banke tujcem, bo bolje za nas. Banke imajo v pol leta takšne dobičke kot lani v celem letu. Varčevalci pa v evroobmočju prav v Sloveniji dobijo za enoletno vezavo najmanj …”, na Twitterju trmari Klarič, ki naj bi si prej kruh služil z novinarskim delom. Kot kaže, je povsem “pozabil”, pod katerim lastništvom se je sicer pridelalo ogromno finančno luknjo, ki so jo morali pokriti nihče drug kot davkoplačevalci.
Spomnimo. Slabi krediti in pomanjkljiv nadzor so v času svetovne finančne krize leta 2008 privedli do tega, da so pričela na račun prezadolženosti propadati podjetja, kar se je odrazilo v ogromni finančni luknji, ki je nastala v slovenskih bankah. V času Pahorjeve vlade niso uspeli pravočasno sanirati bank, saj se finančni minister Križanič reševanja bančne krize preprosto ni lotil na pravi način. To je poskušal izpeljati Janez Šušteršič, a to navkljub naporom ni uspelo izpeljati na račun poročila KPK, ki je povzročilo, da je drugo Janševo vlado zamenjala Alenka Bratušek, kar pa je odločilno vplivalo na nastanek še večje krize. Bratuškova je namreč odlašala z ustanovitvijo slabe banke, kar je prebivalcem Slovenije odneslo tri milijarde evrov, pri čemer smo se zelo drago zadolževali.
Od Slovenije je Evropska komisija zahtevala sanacijo celotnega bančnega sistema, zato je ministrstvo za finance marca Evropski komisiji poslalo načrt prestrukturiranja državnih bank. Do tega ni prišlo, saj je vlada Bratuškove s finančnim ministrom Urošem Čuferjem sprejela odločitev, da bo banke sanirala kar sama, pri tem pa dolg obesila na pleča državljanov. Dobro milijardo in pol je država vložila v NLB, 870 milijonov v NKBM in 591 milijonov evrov v Abanko. Dve milijardi sta bili plačani v denarju, 905 milijonov evrov v obveznicah, lastnikom podrejenih obveznic v NLB, NKBM in Abanki so skupaj vzeli 441 milijonov evrov. Dokapitalizacija Factor Banke je obsegala 269 milijonov evrov, Probanke pa 176 milijonov evrov.
Foto: Pixabay
Privatizirana NLB posluje uspešno
Klaričeva filozofija v zvezi z lastništvom bank in uspešnostjo njihovega delovanja pa seveda ni od včeraj. Ta se je namreč oglasil že pred pol leta, ko je odjeknila novica o tem, da je bilo leto 2022 najboljše leto v zgodovini NLB, saj je podjetje pridelalo rekordnih 447 milijonov evrov dobička. Vse to navkljub negotovim razmeram, senci vojne v Evropi ter posledični energetski krizi in upočasnjeni gospodarski rast. “Skoraj pol milijarde bi lahko imeli v proračunu, pa nimamo, ker smo privatizirali. Za primerjavo, to je za dvojno plačilo brezplačnih vrtcev za vse otroke. 330 milijonov pa je predvideni letni strošek dviga pokojnin …” je namreč komentiral Klarič, kot da bi do dobičkov prišlo tudi, če bi ta ostala v državni lasti. Ko je bila NLB državna, se je pač delalo drugače. Poslanec Anže Logar je denimo že pred leti med drugim opozoril, kako je NLB v obdobju med 2002 in 2007 ustanavljala podružnice po Balkanu in sosednjih državah. Ker pa so bile te brez ustreznega nadzora in s tem sistemov za zagotavljanje varnosti bančnega poslovanja, je to privedlo do vzpostavitve humusa za številne sumljive posle zunaj radarja regulatorja. Leta 2010 je tako zaradi poloma v poslovanju prišlo do strategije umika podružnic.
Bančna skupina NLB pod vodstvom Blaža Brodnjaka je do konca junija ustvarila dobiček v znesku skoraj četrt milijarde evrov. 120 milijonov je bilo od tega ustvarjenega v prvi četrtini, 122 milijonov evrov pa v drugi četrtini, poroča 24ur. Več kot razvidno torej je, da je država precej slabši gospodar gospodarskih družb, četudi to nekaterim levičarjem tipa Klarič in Mesec nikakor ne gre v račun.
Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak (Vir: STA)
