Piše: Nova24tv.si
Dr. Peter Gregorčič in Dr. Matej Avbelj sta z ESČP prejela odgovor na njuno pritožbo, v kateri sta zatrjevala, da je Ustavno sodišče z odravo začasnega zadržanja dela zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) pritožnikom vzela pravico do poštenega sojenja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Sodišče je presodilo, da je pritožba “nedopustna”. A kot pravita pobudnika, je “noč še mlada”. Kot piše v odločitvi ESČP, nacionalna pravna sredstva še niso izčrpana, saj Ustavno sodišče do danes še vedno ni vsebinsko odgovorilo na pravne argumente, ki so zapisani v prvotni pobudi za presojo ustavnosti.
“Sodišče ima ob svoji pravnomočni odločitvi vedno prav. Zato so lahko ob začetku noči “jebeno manjšino” najprej še enkrat prešteli ter jo potem, ko je bila noč še vedno mlada, tudi izšteli. A do zore bo vseeno treba tudi vsebinsko odgovoriti na pravne argumente, ki so zapisani v prvotni pobudi za presojo ustavnosti. Do sedaj namreč nobeno sodišče, niti Ustavno sodišče niti ESČP, ni naslovilo še prav nobenega izmed njih. Tudi v tem kontekstu, in ne le v tistem, ki ga je podal predsednik Accetto, pritrdilo pa mu je Evropsko sodišče za človekove pravice, ta zadeva, ki je še v hiši, še ni stara. Noč je torej očitno še zelo mlada in vsaj dokler sodišča glede argumentov v ustavni pobudi po vsebini molčijo, se bo v Sloveniji še plesalo – po notah vladajoče politike in njenih interesnih skupin,” sta zapisala avtorja pritožbe v sporočilu za javnost.
Spomnimo, Ustavno sodišče je z odpravo začasnega zadržanja dela novele zakona o Radioteleviziji Slovenija pritožnikom odvzela pravico do poštenega sojenja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. “Pritožba je bila, med drugim, utemeljena s tem, da ob odpravi začasnega zadržanja Ustavnopravne argumente, ki so zapisani v prvotni pobudi za presojo ustavnosti sodišče ni z ničemer zavarovalo pravnega položaja pritožnikov,” zapišeta pobudnika. Nadaljujeta, da je Ustavno sodišče namesto tega pojasnilo, da “je podan položaj, ko se zadržane določbe izpodbijanega zakona ne morejo izvajati, hkrati pa tudi Ustavno sodišče ne more uresničiti svoje ustavne vloge v razumnem času, skladno z načelom učinkovitega sodnega varstva,« zaradi česar je »preprečeno tudi izvrševanje zakonodajalčeve volje.”
Nedopustna pritožba
Avtorja sporočila za javnost nato pojasnjujeta, da je ESČP pritožbo razglasilo za nedopustno. Odprava začasnega zadržanja po mnenju ESČP ne kaže na kršitve pravic in svoboščin, določenih v konvenciji ali njenih protokolih. ESČP v svoji odločitvi prav tako navaja, da nacionalna pravna sredstva še niso izčrpana, saj Ustavno sodišče o zadevi še vedno meritorno odloča. “Ta odločitev ESČP je dokončna in se nanjo ni mogoče pritožiti,” zapišeta Gregorčič in Avbelj.
Noč je še mlada
ESČP je s svojo odločitvijo hkrati pritrdila predsedniku Ustavnega sodišča, da je “zadeva še mlada”. S tem je potrdila besedam predsednika Ustavnega sodišča dr. Mateja Accetta, ki je novinarjem odkrito priznal, da se sedaj, ko je sodišče ugodilo oblasti ter po hitrem postopku ex offo odpravilo začasno zadržanje, temu sodišču nikamor več ne mudi. Gregorčič in Avbelj navajata naslednje besede dr. Accetta: “Vsekakor zadeva, kot ste že sami rekli, je še v hiši. O njej bomo še odločali. Tudi mi bomo čez nekaj časa opravili razmislek, kako naprej. Ne takoj zdajle, ta hip. V primeru, ko ne gre za zadržanje, je dolžnost hitrega odločanja do neke mere zmanjšana, vsaj z vidika načel delitve oblasti, kako utemeljiš kot sodišče, da začasno posežeš v voljo zakonodajalca, da se neka nova ureditev vzpostavi. In po tej plati, če na zadevo ne gledamo skozi prizmo tega, da je zadržanje terjalo hitro odločanje, je ta zadeva še zelo sveža. Zadeva, ki je v hiši pol leta, po tej plati še ni stara. In tudi čez dve leti še ne bo med najstarejšimi.”
Predsednik vlade Robert Golob in predsednik Ustavnega sodišča Matej Accetto. (Vir: STA)
Avtorja pritožbe nato navedeta posledice, ki jih je za prizadeto manjšino imela odprava začasnega zadržanja s strani Ustavnega sodišča. Navedeta “slikovito” izjavo nekdanjega televizijskega voditelja Marcela Štefančiča, ki je predstavljala nekakšno napoved dogajanja na javnem mediju. “Jebeno več nas je k’t njih. Njih je samo ene par. In vemo točno, kateri so. In ne vem, zakaj /…/ se po redakcijah ne usedemo. In ko pride un not’ in pove, Goloba ne boste mel’, rečemo, mel’ ga bomo. Seveda ga bomo mel’! Nam je bilo rečeno, da ga ne smemo met’, pa smo ga mel’! Zakaj ostali to ne nar’dite?”
Navedeta tudi izjave ministrice za kulturo Aste Vrečko (Levica), ki je pogromu zoper tiste, ki niso bili v pravem taboru, podala politično podporo. Spomnita tudi na šokantno izjavo predsednika vlade Roberta Goloba, ki je v medijih javno potarnal, da je “zelo zafrustriran, ker [je] bil naiven in verjel, da se da RTV depolitizirati na civilen in legalen način.”
V Sloveniji se bo še plesalo
Avtorja pritožbe poudarjata, da ima sodišče ob svoji pravnomočni odločitvi vedno prav. Zato so lahko “jebeno manjšino” najprej še enkrat prešteli ter jo potem, ko je bila noč še vedno mlada, tudi izšteli. “A do zore bo vseeno treba tudi vsebinsko odgovoriti na pravne argumente, ki so zapisani v prvotni pobudi za presojo ustavnosti. Do sedaj namreč nobeno sodišče, niti Ustavno sodišče niti ESČP, ni naslovilo še prav nobenega izmed njih. Tudi v tem kontekstu, in ne le v tistem, ki ga je podal predsednik Accetto, pritrdilo pa mu je Evropsko sodišče za človekove pravice, ta zadeva, ki je še v hiši, še ni stara. Noč je torej očitno še zelo mlada in vsaj dokler sodišča glede argumentov v ustavni pobudi po vsebini molčijo, se bo v Sloveniji še plesalo – po notah vladajoče politike in njenih interesnih skupin,” zaključujeta Gregorčič in Avbelj.
