Piše: Peter Jančič (Nova24tv.si)
Največji izziv na Balkanu bo, kako pridobiti Srbijo v Evropsko unijo, da ne bo zdrsnila v ruski objem in da ne bo zaradi tega na Balkanu stalen vir nestabilnosti, je na poslovnem zajtrku ameriške gospodarske zbornica (Amcham) v hotelu Slon v Ljubljani ocenil nekdanji predsednik republike, vlade in parlamenta Borut Pahor in opozoril na turbulenten položaj, v katerem je mogoče slišati ocene, da, če Rusija ne bi odprla druge fronte na Bližnjem vzhodu, bi jo na Zahodnem Balkanu, od predstavnikov BIH pa tudi, da če ne bi bilo vojne v Ukrajini, bi bila v BIH.
Pogovor s Pahorjem, ki je bil tudi o pomenu moralnega kompasa v časih mednarodnih zaostritev in vse več spopadov, kjer so tveganja tudi na Balkanu, je napovedal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, ki vodi Amcham.
Pahor je v pogovoru predstavil tudi svojo knjigo z naslovom “Zmaga je nov začetek” in opozoril, da je ob zmagah, v življenju jih je doživel veliko, potrebna predvsem ponižnost. Dvorano, v kateri so bili ob poslovnežih tudi veleposlaniki cele množice držav, pa je nekajkrat spravil v smeh. Med drugim s poudarjanjem pomena strpnosti tudi takrat, ko te kritizirajo, kar je opisal s tem, da so ga zbadali z vzdevkom Barbika, kar pa je bilo veliko bolje kot bi bilo, če bi ga z vzdevkom “Baraba”. “Ne smeš biti zamerljiv,” je pripomnil. Bolj resno pa je opozoril, da je celoten zahodni svet liberalnih demokracij, katerega del smo, s politično korektnostjo zašel tako daleč, da ogroža svoje lastne temelje, tudi svobodo govora. Nove generacije in mladi bodo morali pri tem ustvariti nov pristop, sicer se bo z izgubo možnost svobode govora izgubil cel korpus vrednosti: zaupanje v institucije, integriteta, posledica pa bo, da bodo populizmi in nacionalizmi pridobili na moči.
O vse več konfliktih in vojnah je dejal, da smo v položaju, ki ni privlačen, ni pa razloga za paniko, konflikti in vojne se širijo, mednarodne institucije, ki so nastale po drugi svetovni vojni, da se ta ne bi ponovila, pa izgubljajo moč in niso več sposobne naslavljati glavnih problemov, je ocenil položaj.
O tem, s kom bi se morala država povezovati v takšnem svetu, ki se spreminja, je Pahor opozoril, da smo del zahodnega sveta, gospodarsko in socialno povezani z Evropsko unijo, varnostno pa z Natom. Dodal je, da nočemo imeti sovražnikov v mednarodni skupnosti, pa čeprav smo z nekaterimi skoraj pretrgali diplomatske vezi, denimo z Rusijo, Iranom… “A tam nimamo sovražnikov, razhajanja so pa tako velika, da ne moremo imeti živahne diplomatske dejavnosti,” je ocenil. Pred sovražnostjo in izključevanjem kot povsem napačnim pristopom je opozoril tudi v domači politiki. Na vprašanje, ali pričakuje menjavo generacij na vrhu države in kdaj bo konec vedno novih obrazov, ki se nam dogajajo, je opozoril, da težavo vidi tudi v tem, da danes ni velikega zanimanja za politiko. “Kdo pri zdravi pameti bi šel v ta prostor,” je vprašal in sprožil smeh v dvorani. Položaj, ko je sam vstopil v politiko ob nastajanju države, je bil drugačen, je ocenil, zadoščenja je bilo veliko, bili so rezultati, osamosvojitev, demokratizacija, vstop v Evropsko unijo, v Nato. Pozneje pa se je politika začela vrteti v krogu. Pahor je ocenil, da bodo novi voditelji prišli, kot so nekoč Demosovi, opozoril je, da si disidentih sredi osemdesetih let tudi niso mogli veliko obetati: “Nič, razen povračilnih ukrepov države. V to so šli, ker so v nekaj verjeli.” Ocenil je, da se končuje obdobje tranzicije, kar bo imelo posledica za oba politična bloka, tudi za levega, ki je bil bolj dominanten. To ni konec tranzicijske levice, je pa začetek konca, je ocenil in dodal, da pričakuje bolj kaotične čase, a iz tega bo zraslo nekaj novega, novi voditelji, za katere upa, da bodo suvereni. Priznal je, kot že v preteklosti, da je bil bolj slab predsednik vlade, ker na tem položaju ni bil suveren. Kot tudi Robert Golob danes ni, je pripomnil. Boljši pa je bil kot predsednik republike, kjer je položaj in odločitve imel v svojih rokah. Na vprašanje, ali ima ambicije, da bi še vodil izvršno oblast, je odgovoril nikalno, a dodal, da pa je vedno pripravljen pomagati tistim, ki vodijo državo, sam se pa namerava posvetiti vodenju nevladne organizacije, ki se ukvarja s področjem Balkana.
O položaju v državi je povedal še, da se mu zdi danes preveč regulirana, v trideset letih smo preveč zadušili podjetnost ljudi. Opozoril je, da smo ena najbolj varnih držav, a to bi morali združiti s privlačnostjo za kapitalske investicije, tu pa imamo težave. Dodal je, da verjame v ljudi, ki se po državi dokazujejo na številnih področjih, a jim je potrebno podjetnost tudi omogočiti in je ne dušiti.
V svoji knjigi, je opozoril Pahor, opisuje tudi povsem osebne dileme in stiske ob vseh zmagah, tudi osamljenost in skušnjave. Opozoril je na oceno svojega sina Luke, da je bil njegov največji dosežek kot očeta, da je obdržal družino skupaj. Pahor je dodal, da je to pomembno tudi zanj in da je zadoščenje in izziv v življenju vse pripeljati do srečnega konca in da moramo paziti, da nam na koncu ob vseh zmagah ne ostane nič.
Na posnetku je dvorana, ko se poslušalci še zbirali pred začetkom dogodka:
