3.5 C
Ljubljana
sobota, 3 decembra, 2022

Opozicija kritična do predloga rebalansa: Zavedajte se, da imamo 11-odstotno inflacijo in državljani s strahom čakajo zimo

Piše: C. R., STA

Odbor DZ za finance je danes obravnaval predlog rebalansa državnega proračuna, s katerim se poraba povečuje za 600 milijonov evrov, kar je po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča predvsem posledica dejstva, da je prejšnja vlada po potrditvi proračuna sprejela še vrsto dodatnih obveznosti. V opoziciji so bili zelo kritični.

S predlogom rebalansa, s katerim so se v zadnjih dveh tednih že seznanila preostala zainteresirana delovna telesa državnega zbora, se letošnji odhodki državnega proračuna povečujejo na 14,6 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v proračun steklo 12,5 milijarde evrov oz. približno milijardo evrov več, kot je predvideno zdaj.

Državna blagajna naj bi tako leto končala z nekaj več kot dvema milijardama evrov primanjkljaja, je uvodoma članom odbora povedal finančni minister.

V opoziciji takšnim načrtom odrekajo podporo. Suzana Lep Šimenko (SDS) je spomnila, da se je konec avgusta primanjkljaj oblikoval pri 342 milijonov evrov, zdaj pa naj bi se do konca decembra povzpel prek dveh milijard evrov. “Ubrali boste najlažjo pot – bistveno boste dvignili davke,” je menila ter ministra opozorila, da dvig davkov ne pomeni tudi več davčnih prilivov. “Zavedajte se, da imamo 11-odstotno inflacijo in državljani s strahom čakajo zimo,” je zahtevala.

Janez Magyar (SDS) v predlogu rebalansa pogreša razvojne usmeritve in ga vidi kot “udar na proračun, ki ima višje prilive”. Ta trend bi morali nadaljevati, da bi gospodarstvo ohranili v dokaj dobri kondiciji, je menil.

Tudi Jožef Lenart (SDS) se je zbal, da se bo z rebalansom “močno zategnila ročna zavora gospodarstvu”. Če se bodo investicije zmanjšale, potem državni proračun ne bo več beležil tako visokih prilivov kot doslej, je opozoril.

Boštjančič je zmanjšanje obsega sredstev za investicije pojasnil z besedami, da so v veljavnem proračunu precenjene, z rebalansom pa bodo določene v višini, ki so jih proračunski porabniki sami ocenili glede na zmožnosti porabe do konca leta.

Rebalans ne pomeni, da se bodo investicije zmanjšale, je pa narejen z majhno rezervo, saj ne vemo, kakšna kriza prihaja, pa je povedala Monika Pekošak (Svoboda). “Tudi v gospodinjstvu, ko je kriza, ne menjamo prizidka,” je ponazorila.

“Hirate to državo,” je po drugi strani nasprotoval Aleksander Reberšek (NSi). Vladi je očital, da zmanjšuje sredstva za razvoj in znanost, ljudem pa znižuje plače ter zvišuje davke. “Ljudje bodo zaradi vas dobili nižje plače, že doslej se je vsako leto izselilo več kot 10.000 mladih na leto, zdaj se jih bo še več,” je dejal.

Milan Jakopovič (Levica) je predlog rebalansa podprl. Ob tem se mu zdi ključno, da se vladi “ob koncu leta pušča dovolj širok manevrski prostor za uvedbo obsežnejših ukrepov za pomoč prebivalcem in gospodarstvu”.

Poslanski skupini SDS in NSi sta k predlogu rebalansa vložili 11 dopolnil, od katerih člani odbora niso podprli nobenega. V nadaljevanju seje so obravnavali še predlog novele zakona o izvrševanju proračuna. S tem so proračunski dokumenti pripravljeni za potrditev na plenarni seji, ki se začne v ponedeljek.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine