6.7 C
Ljubljana
torek, 18 maja, 2021

Odvetniška družina Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji: Sodelovali v političnem konstruktu proti Igorju Bavčarju, soodgovorni za izginulih 20 milijard banke Hypo in paktirajo s kapitalom tranzicijske levice!

Piše: Luka Perš

Predstavljamo vam prvi daljši in bolj obsežni zapis o največji odvetniški pisarni Sloveniji po prihodkih na opravljeno storitev – Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji. Njihovi letni prihodki se v zadnjih letih gibljejo med štirih do sedem milijonov evrov. Poleg visokih zaslužkov so ena osrednjih odvetniških pisarn v Sloveniji tesno povezana s tranzicijskim kapitalom. V preteklosti so izpeljali več spornih posojilnih pogodb za svoje stranke v bankah NLB in Abanka. Vendar so sami sodelovali v spornih gospodarskih zgodbah in pravnih postopkih. Aleš Rojs je imel eno osrednjih vlog pri sporni privatizaciji Perutnine Ptuj. V njej so bili deležni Rojs, ki je v privatizacijski igri igral za Perutnino Ptuj, menedžerski krog nekdanjega dolgoletnega predsednika Perutnine Romana Glaserja in podjetjem SIJ v ruski lasti bratov Zubicki. Enako je Rojs soodgovoren za del 20-milijardne izgube podružnice banke Hypo za Balkan, saj je bil takrat predsednik nadzornega sveta slovenske podružnice. Gregor Peljhan pa je skupaj s svojo bližnjo sosedo, tožilko Barbaro Žganjer Tavš pripravil sporni sodni konstrukt proti Igorju Bavčarju s strani ljubljanskega župana Zorana Jankoviča. Največja odvetniška pisarna pa  je po pisanju medija Dosje novinarke Mojce Vočko sodelovala pri izčrpavanju in uničevanju podjetja Meje Šentjur. V prihodnje pa se bomo lotili še gospodarske zbornice Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, saj so v preteklosti sodelovali lastniško v 14 družbah, med drugim so bili tudi prvi lastniki podjetja Telemach v Sloveniji preden je končalo v rokah srbskega tajkuna Dragana Šolaka. 

Zelo zanesljivi poznavalci zgodovine odvetniške pisarne Peljhan, Rojs in Prelesnik vedno povedati, da gre za odvetniško družbo, povezano z zanimivimi strankami, predvsem s slovenskimi bankami, ki jih je Slovenija velikodušno dokapitalizirala. V obdobju pred finančno krizo je tako ekipa odvetnikov Rojs, Peljhan in Prelesnik skrbela za posle pri najemanju posojil.

Eno osrednjih vlog v bančni krizi je odigral prav Aleš Rojs kot predsednik nadzornega sveta slovenske podružnice sedaj že propadle celovške Hypo Banke. in sicer za soodgovornost za del izginulih 20 milijard evrov, ki so izginili v podružnici Hypo za področje Balkana. Vse to je opisal hrvaški novinar Domagoj Margetić v knjigi Krvave balkanske milijarde, v kateri je opisoval afero Hypo.

Odvetnik Robert Prelesnik in njegova žena, informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

Služili na račun sumljivih kreditov, stečajnih postopkov in v poslih s poslovneži Foruma 21
Poznavalci nam opišejo modus operandi odobravanja večjih posojil v bankah NLB in Abanka, v katerih je sodelovala odvetniška pisarna. Večino posojil je bilo odobrenih po “gostilniškem” usklajevanju kreditnega odbora. Tako naj bi odvetniška družba imela v kontroli eno izmed zaposlenih uslužbenk v eni izmed dveh omenjenih bank. Le ta je na tak ali drugačen način poskrbela, da so bili zneski za posojila odobreni. Zlobni jeziki tudi namigujejo, da so bili nekateri pripravljeni seči v denarnico, da so prišli s pomočjo vez odvetniške pisarne do posojila. Vse to se je dogajalo pred  izbruhom finančne krize v letu 2008.

Verjeli ali ne, so po izbruhu finančne krize hitro zamenjali strani ter pričeli sodelovati v stečajnih postopkih. Tukaj ne moremo drugače zapisati, kot da gre za klasično dvolično potezo za novo služenje slovenske odvetniške elite. Tako je prav ena najmočnejših pravnih firm v naši državi servisirala iste banke in iste osebe v postopkih stečajev. Gregor Peljhan se je celo aktivno udeleževal izobraževanj v enem izmed portoriških hotelov.

Rojs, Peljhan in Prelesnik in partnerji so sodelovali tudi pri najbolj razvpiti tekmi za “nacionalni interes,” prodaji pivovarni Union. Igrali so umazano dvojno igro, kjer so zastopali tuje kupce, v resnici pa so v ozadju delali za sile tranzicijskega kapitala v Sloveniji v lasti Foruma 21.

Poznavalci zatrjujejo, da je odvetniška pisarna Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji močno poslovno povezana s poslovneži iz Foruma 21. (Foto: STA)

Sedaj služijo na račun pridobitvenih poslovnih deležev in nepremičnin in skrbijo omrežje tranzicijske levice
Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji je specializirana predvsem v korporativnem pravu. Zastopajo mnogo družb in finančnih skladov pri vstopu in poslovanju v Sloveniji. Veliko njihovih poslov je povezanih s tujimi poslovnimi partnerji, prav tako so blizu kapitalu tranzicijske levice. Pri tem jim pomagajo tudi vplivni slovenski poslovni igralci, kot je Zoran Janković, kjer za MOL opravljajo občasne odvetniške storitve.

Kadre pobirajo na Pravni fakulteti v Ljubljani in jim nudijo različne oblike financiranje in štipendije. Velikokrat so zanje organizirali prakso v tujini povezanimi odvetniškimi pisarnami. Kot v veliko drugih odvetniških pisarnah, tudi pri Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji izkoriščajo odvetniške pripravnike in kandidate. Njihova dolgoletna uspešnost je povezana s tem, da že od nekdaj ne poznajo zaračunavanja storitev po odvetniški tarifi. Raje zahtevajo odstotke poslovnih deležev od vrednosti posla v obliki partnerstva ali udeležbe pri dobičku. Velikokrat so v tem zaslužku skrite tudi neformalne nagrade, plačila za storitve in osebe, ki s pravom nimajo nobene veze.

Manjši slovenski medij Kozjansko je poročal o hudi bančni aferi, v katero se je zapletel Aleš Rojs. (Foto: Posnetek zaslona)

Aleš Rojs soodgovoren kot predsednik nadzornega sveta slovenske podružnice Hypo banke za izgubljenih 20 milijard evrov 
Med drugim je zelo zanimiv podatek o odvetnikih zapisala takratna Klemenčičeva Komisija za preprečevanje korupcije, in sicer da odvetniki delajo za javne institucije oziroma javni sektor, hkrati pa zastopajo njihove poslovodne oziroma druge uradne osebe in funkcionarje. KPK je izdala mnenje, da gre v takih primerih za nasprotje interesov po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, kar pomeni realno korupcijsko tveganje, so še zapisali na Siolu. Klemenčičeva komisija je mnenje izdala leta 2012. Ne glede na to vsi odvetniški asi v Sloveniji delujejo mirno naprej brez posledic. Vse to je prepleteno z zastopanjem njihovih klientov v državnih podjetjih. Odvetniška pisarna iz Tivolske ceste v Ljubljani je v tem poslu med vodilnimi v Sloveniji.

A so si preteklosti že velikokrat umazali ime. Najbolj je v spornih zgodbah sodeloval Aleš Rojs. Pred leti je odmevala zgodba v Hypo banki, ko so avstrijski lastniki prišli z varnostniki in odvzeli pooblastila delovanja takratni vodeči ekipi zaradi ugotovljenih poslovnih nepravilnosti v preteklosti. Med njimi je bil tudi Aleš Rojs, ki je opravljal vlogo nadzornika v slovenski podružnici sedaj že propadle banke iz avstrijskega Celovca.

Pred leti je Bojan Požar razkril dve večji aferi Aleša Rojsa. Afera Hypo je eksplodirala, ko se je izvedelo, da je podružnica za trge nekdanje Jugoslavije pridelala 20 milijard evrov izgube. Sodeloval je tudi Aleš Rojs, ki je bil takrat predsednik nadzornega odbora Hypo banke. Po informacijah Požarja naj bi policija (NPU) in tožilstvo pri Rojsu ter Gregorju Peljhanu odkrila “skriti denar” na računu v Liechtensteinu.

Aleš Rojs in trojna igra v privatizaciji Perutnine Ptuj 
Odvetniška pisarna Aleša Rojsa se je v težavah znašla po aferi nekdanjega direktorja Javne agencije za varstvo konkurence in odvetnice Mateje Čuk ter se po takratni kriminalistični preiskavi v Perutnini Ptuj znašla v resnih škripcih. Po zanesljivih virih novinarja Bojana Požarja je Aleš Rojs skrbel za pravne in lobistične operacije med Perutnino Ptuj, Slovensko industrijo jekla (SIJ) in vplivnim ptujskim poslovnežem Romanom Glaserjem. Zaradi zelo očitnega delovanja v konfliktu interesov so na slovenski odvetniški sceni govorili, da bi moral zaradi tega Aleš Rojs nemudoma izgubiti odvetniško licenco.

Rojs je namreč nameraval po “udbovsko” pokasirati obe strani v postopku. V poslovnih krogih so zapisali odvetniške storitve, v resnici pa je šlo za “fee” ali provizijo. Dolgoletni predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser naj bi Rojsu nakazal 500 tisoč evrov, medtem ko naj bi od lastnikov SIJ-a zahteval dva milijona evrov.

Vendar se je zadeva sfižila. NPU je v preiskavi našel verodostojne dokaze, da so menedžerji v odkupu delnice prodali po višji ceni kot običajni mali delničarji. Aleš Rojs je v teh postopkih pripravljal pogodbe za vse tri strani (SIJ, Perutnina Ptuj in menedžerski krog Glaserja). Sedaj naj bi bila trojica močno sprta, ker je Rojs popolnoma zafrknil celotno zadevo in to kljub zagotovilom, da ima vse pod kontrolo.

Tožilstvo na podlagi Jankovičeve zasebne tožbe spravilo Bavčarja v zapor, a sami opravljajo občasne “hišne posle” Mestne občine Ljubljana
Kljub marketinškemu zapisu o svoji visoki strokovnosti bi lahko zapisali, da odvetniška pisarna Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji deluje tudi s pomočjo vplivnih tajkunskih lastnikov kapitala, ki so njihove glavne stranke. Prav ta odvetniška družba je bla poleg pri zasebni tožbi Zorana Jankovića proti Igorju Bavčarju, nato pa je tožilka Blanka Žganjer Tavš po istem besedilu zasebne tožbe sestavila obtožnico proti Bavčarju. Novinar Požar pove, da sta odvetnik Grega Peljhan in Blanka Žganjar Tavš živela v isti ljubljanski soseski. Le tam naj bi prav ta dvojec skonstruiral enega najbolj razvpitih sodnih procesov proti Bošku Šrotu in Igorju Bavčarju.
Tudi za odvetnika Peljhana ne pozabijo pripomniti, da gre za prvorazrednega predstavnika sil bivšega režima. Tako je bil njegov oče vplivna oseba v Elanu in dober prijatelj Milana Kučana. Bili so tudi družinski prijatelji navajajo naši viri.
V ekscesnem sodnem procesu Telekom proti Vegi so pobasali več kot 1,5 milijona evrov vredno denarno nagrado
To je le eden izmed ekscesov elitne ljubljanske odvetniške družine izpod Rožnika. Tako so si v sodnem procesu proti Telekomu dovolili izplačati mastno denarno nagrado v višini 1,8 milijona evrov, z zamudnimi obrestmi je vrednost narasla na poltretji milijon evrov. Tako je leta 2012 odločilo Okrožno sodišče v Ljubljani, so poročali v Slovenskih novicah. Spor je trajal takrat že dlje časa, Rojs pa je zahteval v začetku kar pet milijonov evrov nagrade. Zgodba ima že dolgo brado, saj je začela rasti pod Telekomovo hčerinsko družbo Mobitel – tega so delničarji pred slabim letom pripojili k Telekomu, zato so vse obveznosti padle na pleča največjega telekomunikacijskega podjetja v državi. Ljubljanska odvetniška pisarna je Mobitel zastopala v sporu s podjetjem Vega, ki je proti Mobitelu, njegovim hčerinskim družbami in državi maja 2005 sprožilo tožbo zaradi izpada poslovanja, v kateri je zahtevalo 48,8 milijarde tolarjev oziroma 203,9 milijona evrov odškodnine. Mobitel je vrnil udarec in vložil tožbo proti Vegi zaradi neplačanih storitev v višini 106 milijonov evrov. Zadeva ni doživela sodnega epiloga, bila je namreč zunajsodna poravnava. In prav ta je jedro spora med odvetniško družbo in podjetjem Telekom. Kot je razvidno iz sodbe, ki sicer še ni pravnomočna, sta Mobitel in odvetniška pisarna julija 2005 podpisala pogodbo o odvetniškem zastopanju. Obe strani sta izključili uporabo odvetniške tarife in se dogovorili, da odvetniški pisarni pripada nagrada, to je 1,5 odstotka od vrednosti tožbenega zahtevka so zapisali v Slovenskih novicah.

Sodelujejo pri uničevanju majhnega slovenskega podjetja; v preteklosti imeli poslovno hobotnico v deležih v štirinajstih družbah, med njimi bili prvi lastniki Telemacha in ga prodali srbskemu tajkunu Draganu Šolaku
Na koncu se je na nas obrnila novinarka Mojca Vočko. V svojem mediju je predstavila žalostno in zelo tragično usodo podjetja Meje Šentjur d.d. To zelo nazorno opiše direktor podjetja Božidar Vukašinovič. Osrednjo vlogo glavnega negativnega junaka igra DUTB s svojo paleto odvetnikov, ki so korak za korakom uničevali uspešno domače podjetje. V tej umazani igri je sodelovala tudi družba Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji. Za posel so prejeli 30 tisoč evrov.

Sage o najmočnejših slovenskih pravnih pisarnah se bodo v našem mediju nadaljevale. Ob koncu poglejmo še malo poslovne žilice Rojsa, Peljhana in Prelesnika. V preteklosti so imeli poslovne deleže v štirinajstih slovenskih družbah. To so bile družbe Therus, Entrajana, Geoeks, Molet, TSGE, Tolin, Congrus, Delta Immobila v likvidaciji, Excelsitas, Alcon, Excellens, Verizon Ljubljana in Get.In. Ob tem lahko omenimo, da je prav odvetniška pisarna Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji bila prvi lastnik podjetja Telemach, ki ga sedaj obvladuje najbogatejši Srb, tajkun s sumljivimi praksami poslovanja Dragan Šolak.

 

Zato vam avtor teh vrstic obljublja, da bo v prihodnje predstavil zapleteno gospodarsko hobotnico pravne pisarne Rojs, Peljhan in partnerji. Dokazali smo, da najmočnejše odvetniške pisarne postajajo eden najmočnejših neformalnih igralcev v sferah slovenskega gospodarstva in bančništva. Njihovo vlogo zakriva ves levi politični pol, osrednji mediji v rokah tajkunskih lastnikov. Prav  s tistimi tranzijskimi silami pod varovanjem političnih posameznikov bivšega režima, s katerimi mastno služijo Aleš Rojs, Grega Peljhan in Robert Prelesnik. Le ta se je mogoče jezil ob razkritju nekdanjega predsedniškega kandidata Artura Šterna, da je bil v preteklosti intimen s Prelesnikovo sedanjo ženo, informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik.

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine