Piše: G. B.
Kot smo pred kratkim poročali, je odvetnik Franci Matoz, ki pravno zastopa Janeza Janšo, v zadevi Trenta zahteval izločitev celotnega sodnega senata zaradi spornega načina izbire sodnikov. In ne samo to: v senatu, ko je bil že izbran, so sodnika Bernarda Tajnška zamenjali z Davidom Špernjakom, ki je magistriral pri Primožu Gorkiču, slednji pa je zagovarjal obsodbo Janše v primeru Patria in ostro kritiziral soglasno odločitev ustavnega sodišča, ki je vse sodbe rednih sodišč razveljavilo kot kršitev ustavnih določb, da nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo.
Očitno globoka država dela na vso moč in skuša izrabiti staro pogreto juho za novo diskreditacijo predsednika vlade tako pred slovensko kot evropsko javnostjo. To pa dela tudi tako, da kadrira sodnike, ki so znani po svojem političnem aktivizmu. Tako je tudi znano, da je Gorkič celo kandidiral za vrhovnega sodnika, vendar s kandidaturo ni uspel, saj do takrat ni imel opravka s sodno prakso. Vendar je sodni svet je vztrajal pri kandidaturi z oceno, da so se poslanci prvič zmotili, češ Gorkiča takrat niso podprli poslanci Levice. Vendar pa je bil Gorkič izvoljen v kazenski oddelek vrhovnega sodišča, ki ga vodi Branko Masleša, za katerega je ustavno sodišče presodilo, da bi se moral v primeru Patria izločiti, kar pa seveda ni storil. Zaradi tega sojenje še toliko bolj ni bilo pošteno.
Se torej saga o skorumpiranem pravosodju nadaljuje tudi po končani zadevi Patria? Vse tako kaže. Kot je sporočil Matoz, je zamenjavo celotnega senata predlagal zaradi ocene, da so sodniki namerno izbrani tako, da bi se lahko nadaljeval neupravičeni kazenski postopek v zadevi Trenta. Včeraj pa je Matoz zahtevo dopolnil še z opozorilom, da so na sodišču zadevo Trenta tudi napačno razporedili specializiranemu oddelku. Zaradi tega ob izločitvi vseh sodnikov zahteva še javno sejo senata, ko bo ta odločal o ugovorih na obtožnico v spremenjeni sestavi. Povedano drugače: očitno gospodarji sodstva smatrajo, da je zadeva Trenta na ravni organiziranega kriminala ali celo terorizma, Matoz pa zastopa nasprotno mnenje. Ob tem to argumentira, da je bila zadeva v fazi preiskave uvrščena med tiste, ki ne sodijo v pristojnost specializiranega oddelka.
Z očitno napačno dodelitvijo zadeve na sodišču, ko so izbirali sodnike, ki bodo sodili, v pristojnost specializiranega oddelka in s tem pred senat, slednjega pa sestavljajo sodniki, ki so razporejeni v specializirani oddelek, je bila kršena izbira zakonitega naravnega sodnika, opozarja Matoz. Zadeva, ki spada k rednim kazenskim zadevam, je bila, ne da bi se spremenila kvalifikacija kaznivega dejanja v obtožnici, razvrščena med najhujša kazniva dejanja, o katerih odločajo specializirani kazenski oddelki, še dodaja.
