Piše: prim. Janez Remškar, dr. med., v Ljubljani, 12. 11. 2024
Tekst sem napisal takoj in ga v sredo 13. 11. 2024 posredoval uredništvu Dela za objavi v Sobotni prilogi v rubriki Pisma. Ker danes, 16. 11. 2024, ni bilo objavljeno, tekst sedaj posredujem vam! Odmev na Uvodnik izpod peresa g. Ali Žerdina in na članek Portret tedna, ki ga je napisal ga. Saša Vidmajer. Oboje je bilo objavljeno v Sobotni prilogi Dela, 9. 11. 2024.
Ob branju omenjenih dveh člankov, si mora razmišljujoč človek zastaviti vprašanje o nepristranskosti omenjenih novinarjev in njuni poštenosti do bralcev Dela. Povsem jasno je, da vsak časnik deluje po diktatu lastnikov! Kljub temu menim, da bi bilo prav, zaradi higiene in objektivne informiranosti Slovenk in Slovence, da bi nas osrednji časnik informiral objektivno ali vsaj z približno uravnoteženimi stališči do vseh naših notranjih in tudi zunanje političnih vprašanj. V tem smislu morajo biti poročila jasno ločena od komentarjev, komentarji pa pridobljeni iz različno razmišljujočih strani! Tega praviloma pri nas ni! Za ilustracijo aktivističnega dela g. Žerdina si dovolim komentar. Pred časom, v razgovoru z dr. Markešom (Od srede do srede), o problemih v zdravstvu, s svojimi vprašanji in diskusijo ni izkazal nikakršnega poznavanja dela in najresnejših problemov v zdravstvu (od odsotnosti nadzora kakovosti, pomanjkanja komunikacije med strokovnjaki različnih nivojev zdravstva, neustreznega financiranja, feminizacije zdravstva, neurejene mreže na vseh nivojih zdravstvene dejavnosti, do napačno zastavljenega sistema izbora študentov medicine ). V ospredju je bila, iz njegove strani, le ideologija in zavzemanje za javno zdravstvo. Pravilno! A takšnega javnega zdravstva kot ga imamo, ne potrebujemo. O rešitvah iz zavoženega stanja, za katerega so po njegovem krivi zdravniki, niti besede. Tudi »kriminilizacija« zdravnikov, ob napakah, ki se večinoma zgode zaradi nedelujočega sistema (dokazano v obsežnih študijah v ZDA), ne prispeva k urejevanju razmer. A o vsem tem, predpostavljam, g. Ali Žerdin ne ve veliko ali pa ne želi vedeti.
Tudi sedaj v njegovem uvodniku ni nič drugače. Sprašuje se, citiram: »Zakaj je robati, neotesani, hvalisavi milijarder zmagal in zakaj je kultivirana podpredsednica in nekdanja tožilka izgubila? Skoraj vedno, ko se je Trump znašel pred občinstvom je dajal vtis, da je jezen. In Kamala Harris je bila vedno nasmejana«. Težko si predstavljam, da je za novinarja, kot je g. Žerdin, na volitvah za predsednika ZDA, nadvse pomemben obraz in ne vprašanja ekonomije ali priseljevanja. Ob tem pozabi navesti, da je bila gospa povsem neuspešna pri omejevanju priseljevanja, marsikateri analitik je menil, da se je to delalo celo namenoma. Ali je kakšna podobnost z nami? Pozabil je navesti , da so to smejočo gospo v zadnjem času zapustili številni njeni najožji sodelavci. Pri prijaznosti tudi mimogrede pozabi, da je g. Harris g. Trumpa primerjala z Hitlerjem. Seveda. To je zelo podobno, kar se dogaja v našem okolju na levici in je sprejemljivo za osrednje medije, prijazno pa ni! ? Ali ni ob volitvah za predsednika (co) države govoril, da ne smejo zmagati »temne« sile? V nadaljevanju se g Žerdin sprašuje ali se morda demokrati niso preveč zlizali z velekapitalom? To vprašanje je seveda na mestu in aktualno tudi v našem okolju. Kako je z premoženjem naših pomembnih politikov na levi (g. Jankovića, Dr. Goloba, g Hana, morda tudi moža predsednice države),« ki jim srce bije za delavstvo«. Ne poznam podatkov, dokazov, da so do svojega premoženja prišli le z delom in svojo sposobnostjo!
Še več so je privoščila ga. Saša Vidmajer, ki je svoj zapis naslovila, citiram: Donald Trump, zagrinja nas mrak. Zapisala je, da je Trump politični genij, ki je razumel, da Američane bolj zanima ekonomija kot demokracija. Seveda v svojem pisanju ne navede, da v Ameriki sposoben človek ni takoj kriminiliziran, da lahko tam usope tudi temnopolti, legalno priseljen in da tem vendarle nekaj velja meritokracija. Ob tem seveda ni omenila vloge osrednjih medijev v Ameriki, ki so večinsko v rokah levih globalistov, ki praviloma rušijo vrednote kot so: družina, narod, religija ter številnih nevladnih organizacij, ki so zaradi svoje pripadnosti idejam levice, brez razpisov v preteklem letu dobili milijardne zneske. Ali to nas kaj spominja na naše okolje? V podnaslovu je zapisala še, citiram: pokazalo se je da vrednote demokracije in ustave za Ameriko niso nič pomembne« konec citata. Taka je njena ocena, ocena velike večine Američanov pa je očitno drugačna: za njih so klasične vrednote, seveda ob ekonomiji in preprečevanju nezakonitega priseljevanja, pomembne!
To sta primera pisanja, ki dasta vedeti veliko o političnem prepričanju obeh avtorjev, kar jima seveda ne moremo zameriti, prav pa bi bilo, da bi Delo objavilo tudi mnenje drugače mislečih novinarjev!
