Podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije Jože Tanko je 15. februarja 2019 preko predsednika Državnega zbora Republike Slovenije mag. Dejana Židana na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s skupnimi stroški, povezanimi z mednarodno zaščito in ilegalnimi migracijami.
Odgovor Vlade Republike Slovenije:
1. Kakšni so skupni stroški, ki jih je od septembra 2015 do 31. januarja 2019 imela Republika Slovenija, vključujoč stroške vseh cestnih in železniških prevozov, stroške policije in vojske, zdravstvenih in drugih ustanov? Prosim za specifikacijo podatkov po posameznih postavkah in na mesečni ravni.
Septembra 2015 je bila Republika Slovenija soočena z migrantskim valom tj. s prehodom skoraj 500.000 oseb čez ozemlje Republike Slovenije. Migrantski val je trajal do marca 2016. Po tem datumu tako številčnega prihoda oseb ni bilo, zaznati je bilo le nekoliko povečano število ilegalnih prehodov meje glede na prejšnja leta. V skladu z opisano situacijo se je gibala tako višina kot tudi namen stroškov, ki so jih imele institucije v povezavi z migranti.
Vlada Republike Slovenije se je na situacijo povečanega prihoda migrantov leta 2015 odzvala s sprejemom Kontingentnega načrta, ki je vseboval vrsto ukrepov za obvladovanje razmer in je opredeljeval tudi vire sredstev za kritje stroškov. Dodatno temu je bilo z določilom 71. člena ZIPRS1617 določeno, da se v proračunu del predvidenih proračunskih prihodkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot proračunska rezervacija za množične migracije, ki se v proračunu posebej izkazuje. Nadalje je bilo določeno, da se sredstva proračunske rezervacije za množične migracije uporabljajo za vse stroške, povezane z migranti ter da o uporabi sredstev proračunske rezervacije za množične migracije odloča vlada na predlog Ministrstva za finance, ki predlog pripravi na predlog ministrstva, pristojnega za notranje zadeve. Tako dodeljena sredstva proračunske rezervacije za množične migracije so se razporedila v finančni načrt pristojnega neposrednega uporabnika. ZIPRS1718 je takšno določilo vseboval v svojem 72. členu. Z ZIPRS1819 pa posebne rezerve za množične migracije ni bilo več, temveč so morali neposredni proračunski uporabniki načrtovati sredstva za ta namen.
Ministrstvo za finance je dne 1. 10. 2015 izdalo Navodilo za povračilo stroškov, nastalih kot posledica migrantskega toka št. 4102-114/2015/1 (v nadaljevanju Navodilo). Na tej podlagi so vključene institucije Ministrstvu za notranje zadeve kot koordinatorju sporočali svoje stroške, MNZ pa je zbrane
podatke posredoval Ministrstvu za finance. Po ustanovitvi UOIM je od 1. 7. 2017 vlogo koordinatorja prevzela ta institucija.
Na podlagi Navodila koordinator zbira, spremlja in poroča o naslednjih stroških: a) stroški dela zaposlenih; stroški prehrane, prevoza, nadur in dnevnic, dežurstev, nadomestil plače prostovoljcem, stroški aktiviranja pomožne policije, stroški prevajalcev in tolmačev,
b) stroški sprejema in začasne namestitve migrantov: stroški najemnin za objekte in zemljišča, prevoza opreme do sprejemnih in nastanitvenih centrov, stroški nabave prehrambenih artiklov, stroški prevoza migrantov do sprejemnih in nastanitvenih centrov, stroški dezinfekcije, čiščenja prostorov in deratizacije, stroški električne energije, komunalni stroški, stroški zavarovanja najete opreme in varovanja,
c) stroški v zvezi z opremo: stroški najemna opreme (postelje, šotori, odeje, mobilne sanitarne enote..), stroški nabave osebne zaščitne in varovalne preme, stroški vozil in goriva, stroški nabave in nadomeščanja odtujene, poškodovane in uničene opreme,
d) stroški prostovoljcev v zvezi s prehrano, prevozom in refundacijo plače, e) stroški občin, povezanih z delovanjem nastanitvenih in sprejemnih centrov.
Upravičenost stroškov je izkazana na podlagi odločitve pristojne oz. pooblaščene osebe.
Pravice porabe za stroške, ki so bili v letih 2015, 2016 in 2017 evidentirani na podlagi omenjenega načina, so bile pridobljene iz prej omenjene proračunske rezervacije za množične migracije pri Ministrstvu za finance, v naslednjih letih pa so bremenili neposredno finančne načrte proračunskih uporabnikov. Razmejevanje stroškov na tiste, ki so vezani izključno na delo z migranti je pri nekaterih postavkah zelo težavno (npr. delo policistov), saj se po koncu migrantskega vala te naloge tako kot v preteklosti, opravljajo kot redno delo, prav tako pa za posebno vodenje stroškov z vidika povračila sredstev ni več potrebe.
Po koncu najbolj množičnega vala migracij je Vlada Republike Slovenije še naprej pozorno spremljala situacijo in dnevno ocenjevala morebitna tveganja, da bi, če bi bilo to potrebno, sprejela ustrezne ukrepe. Skladno s tem je Vlada sprejela sklepe glede vzdrževanja nekaterih možnih lokacij za sprejemno nastanitvene centre v pripravljenosti (Dobova, Šentilj, Lendava, Vrhnika).
Pomemben vir financiranja stroškov v povezavi z migranti je bila tudi nujna pomoč iz evropskih Skladov AMIF (Sklad za migracije in azil) in ISF (Sklad za notranjo varnost), iz katerih je Republika Slovenija leta 2015 prejela skupno 11,3 mio eur. Prejeta sredstva so bila namenjena financiranju dela policistov na meji, financiranju pomožne policije, goriva, čiščenja nastanitvenih centrov, kritju najemnin za sprejemno nastanitvene objekte, prevozov migrantov ter nastanitev tujih policistov.
Celoten odgovor vlade glede stroškov za migrante preberite na NASLEDNJI POVEZAVI.
