Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
Kot je po poročanju 24ur pojasnil minister Bojan Kumer, ima vlada, če ni mogoče z vsemi razpoložljivimi viri poskrbeti za zadostne količine, zakonsko možnost, da podjetjem in prebivalstvu zapove varčevanje. Če tudi to ne bi bilo dovolj, bi nastopile redukcije. “Vsem mora biti jasno, kakšne so prioritete: živilska industrija denimo mora delovati nemoteno, morda celo na račun kakšnega drugega sektorja. Pozimi so recimo velik porabnik energije smučišča in povsem mogoče je, da bi vlada prepovedala obratovanje žičničarjem,” je dejal in pojasnil, da tako ne bi smučali tistih nekaj koncev tedna, bi pa zato lahko vzdrževali vse ključne dejavnosti v državi, med katere sodi tudi ogrevanje ljudi.
Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je v intervjuju za Dnevnik spregovoril o napovedani nacionalizaciji Geoplina. “Zagotovo si bomo želeli v strateških energetskih družbah večji vpliv države. Ali to pomeni tudi lastniško ali samo upravljalsko, bomo še videli. V Geoplinu bi si želeli večji vpliv. Nič ne bi bilo narobe, če bi bil tudi Petrol v večjem deležu v državni lasti.” Dejal je, da ključna energetska in infrastrukturna podjetja nikoli ne smejo biti nedržavna oziroma premalo državna. “Zaradi pomena teh podjetij mora imeti država zadosten vpliv v njih. V preteklosti smo na to premalo pazili.” Dejal je še, da nas energetska kriza napeljuje k nekoliko bolj “konzervativni drži”. Konzervativni? Po njegovih besedah tržno gospodarstvo deluje v nekriznih razmerah – v krizi pa mora imeti država vzvode, da servisira državljane, to pa lahko počne samo prek državnega lastništva.
“Tukaj sem pristal na prigovarjanje predsednika vlade Roberta Goloba,” je priznal minister za infrastrukturo, bodoči minister za podnebje in energetiko, ki je povedal, da se s premierjem zelo dobro poznata in govorita isti jezik. “Zato predsedniku vlade ni treba na dolgo in široko razlagati, kaj pričakuje od mene,” je pojasnil. Spomnimo, Portal Siol je spomladi objavil ekskluzivno zgodbo o sporni prodaji stanovanja v Ljubljani, v kateri sta bila vpletena dva Golobova človeka – nekdanji predsednik uprave Elektro Ljubljana Andrej Ribič in direktor Elektro energije Kumer. V letu 2016 je bil sklenjen še en velik posel: Agencija za varstvo konkurence je javnima družbama za dobavo električne energije izdala dovoljenje za združitev. Poroka med Elektro Energijo in GEN-I je pomenila, da je trg električne energije dobil največjega trgovca, ki še danes obvladuje okoli 40 odstotkov trga, je pred časom poročal Planet. Največje elektropodjetje v državi, Elektro Ljubljana, ki ga je vodil Andrej Ribič, je svojo hčerinsko družbo Elektro energija, ki jo je vodil Kumer, prodalo družbi GEN-I, ki jo je vodil Golob. Postopek je bil izveden na zapleten način prek družbe GEN-EL. Pisali smo že, da se pri prodaji ni zgodila finančna transakcija, ampak sta si družbi izmenjali deleže svojih podjetij – pri “oceni” deležev naj bi sodeloval tudi Kumer. Slednji se je torej že v preteklosti čudežno vedno pojavil tam, kjer je imel Golob svoje interese – toliko o skupnem jeziku.
Zagnali bi plinske turbine odprtega cikla v denimo termoelektrarnah Brestanica ali Trbovlje, ki delujeta tudi na ekstra lahko kurilno olje. Začeli bi postopoma. Brestanica ima denimo sedem blokov in najprej bi zagnali tiste, ki niso najbolj okoljsko obremenjujoči. S tem bi država skrbela, da bi imeli prebivalci tako elektriko kot zadostne količine plina. Če to ne bi zadostovalo, ima vlada zakonsko možnost, da podjetjem in prebivalstvu zapove varčevanje. Tako ponoči ne bi osvetljevali javnih površin, znižali bi temperaturo ogrevanja v prostorih. Že danes smo to priporočili, v primeru krize bi bilo to zapovedano. Če tudi to ne bi bilo dovolj, bi nastopile redukcije. Vsem mora biti jasno, kakšne so prioritete: živilska industrija denimo mora delovati nemoteno, morda celo na račun kakšnega drugega sektorja. Pozimi so recimo velik porabnik energije smučišča in povsem mogoče je, da bi vlada prepovedala obratovanje žičničarjem. Tako ne bi smučali tistih nekaj koncev tedna, bi pa zato lahko vzdrževali vse ključne dejavnosti v državi, med katere sodi tudi ogrevanje ljudi. Pri vseh teh scenarijih bodo odjemalci – gospodinjstva, socialni zavodi, bolnišnice – nedotaknjeni. Njim bomo zagotovili elektriko in plin, tudi če nastopi najhujši možni scenarij! Lahko smo mirni, na toplem bomo, kot država pa morda lahko doživimo kakšno prasko.
Kmalu nam bo zmanjkalo zakupljene elektrike, svojo smo prodali, Kumer pa pravi, da nam bo lažje?!
Zanimivo, Kumerja niti ne skrbi, da Slovenija za naslednja leta nima vnaprej zakupljene cenejše elektrike. Letos namreč še uporabljamo elektriko, ki so jo trgovci zakupili v času ugodnih cen, v prihodnjih letih pa bodo cene elektrike za odjemalce še višje, kriza bo še hujša. “Ne, lažje bo,” se z navedbami ne strinja minister. Ob tem je pojasnil, da so trgovci lani za vsaj dve leti vnaprej v tujino prodali elektriko po za današnje razmere zelo nizkih cenah. Po domače povedano, tudi tisto elektriko, ko jo proizvedemo sami, smo poceni prodali v tujino, zato bomo na trgu morali kupovati mnogo dražjo. “Nekaj količin so prodali slovenskim odjemalcem in je elektrika ostala na domačem trgu. Ves ta del ni zelo problematičen,” je sicer pojasnil Kumer, vendar ni povedal, koliko je tega “neproblematičnega” dela. Dejstvo je, da Slovenija praktično samooskrbna z elektriko, imamo pa na tem področju hkrati tudi največjo krizo. “Letos je drugače: danes trgovci in proizvajalci vedo, da je bolj smotrno vso svojo energijo prodati znanemu slovenskemu kupcu na domačem veleprodajnem trgu. Prihodnje leto bodo previdneje sklepali posle za leto 2024,” je “potolažil” Kumer, a dejstvo je, da so se čudežni dečki energetike tega načrta lotili nekoliko prepozno. Kriza je že zdavnaj tu.
