Piše: C. R.
Na letošnjem, že 19. Forumu obrti in podjetništva, je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije predsedniku vlade in ministrom predstavila letošnje najpomembnejše zahteve ter jih pozvala k debirokratizaciji. Med ključnimi zahtevami so odprava birokratskih ovir pri vodenju evidenc delovnega časa, sprememba pravilnika o premeščanju bremen, pohitritev postopkov pri zaposlovanju tuje delovne sile, razbremenitev stroškov dela ter skrajšanje nadomestil za bolniški stalež v breme delodajalca. Vlada sliši pozive k izboljšanju poslovnega okolja in bo nadaljevala prizadevanja za uveljavitev ustreznih ukrepov, je obrtnikom in podjetnikom na današnjem forumu zagotovil predsednik vlade dr. Robert Golob.
V uvodnem nagovoru je predsednik OZS Blaž Cvar med drugim spomnil, da je gospodarstvo od lanskega foruma do letošnjega namesto razbremenitev dobilo številne nove obremenitve. »Od zakona o dolgotrajni oskrbi, do zakona o čezmejnem izvajanju storitev, do preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obveznega, pa do novih birokratskih ovir, kot sta evidentiranje delovnega časa in pravilnik o premeščanju bremen. Ostajam optimist in upam, da se do prihodnjega foruma situacija obrne in bomo govorili o pozitivnih premikih ter ukrepih, ki so razbremenili slovensko gospodarstvo in doprinesli k njegovemu napredku ter dvigu konkurenčnosti,« je dejal Cvar. Omenil je tudi možnost ponovnega vstopa v ESS. »Če se kršitve ne bodo več dogajale, smo se pripravljeni usesti za skupno mizo,« je poudaril.
Med osrednjimi govorci foruma je bil predsednik Vlade RS dr. Robert Golob. Glede pohitritve postopkov pri zaposlovanju tuje delovne sile – OZS predlaga, da bi zaposlovali delovno silo na t. i. zaupanje po vzoru zaposlovanja po lanskoletnih poplavah – je premier pojasnil, da se je izkazalo, da zaupanje v tem primeru ni bilo prekršeno. »To pomeni, da lahko to pride iz interventne v sistemsko zakonodajo«. Premier je obenem prepričan, da bo največja bitka naslednjih dvajset let bitka za talente. Glede zaposlovanja tuje delovne sile pa je dejal, da je trend dober: »V aprilu je bilo izdanih 20 odstotkov več delovnih dovoljenj kot aprila lani. Še vedno pa prednjačijo državljani BIH.«
Glede davčnih sprememb je dejal, da bodo reforme delali po korakih. »Naš cilj je, da dvignemo dodano vrednost na zaposlenega. Bistveno je, da pritegnemo osebe, ki imajo veliko znanja. Želimo pritegniti mlade strokovnjake, da bodo motivirani in stimulirani ter ustvarjali vrednost,« je pojasnil in dodal, da je treba denar usmerjati tja, kjer je največji učinek. »Najprej moramo razbremeniti plače tistih, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost. Določene spremembe bomo naredili tudi na področju samostojnega podjetništva«.
Dotaknil se je tudi zelenega prehoda. »Kjer se investira v zeleni prehod, to postane davčna olajšava. Verjamem pa, da je zeleni prehod pomemben tudi z vidika konkurenčnosti. Za tiste, ki bodo vanj investirali, je to izjemna priložnost za globalno konkurenčnost.« Primer dobre prakse so po njegovem mnenju investicije v sončne elektrarne.
Da malo gospodarstvo potrebuje stabilno in predvidljivo poslovno okolje, je v pogovoru s predsednikom vlade večkrat izpostavil direktor OZS Danijel Lamperger. Golob je dejal, da je gospodarska klima v Sloveniji končno začela naraščati, kar je pozitivno.
Med temami, ki so jih naslovili na forumu, je bila tudi možnost ponovne obuditve socialnega dialoga. Golob je dejal, da si želi, da se dialog v okviru ESS obudi in da se bodo tam pogovarjali tudi o spremembah na področju evidentiranja delovnega časa, ki so že pripravljene. Priznal je, da se je Evropa preveč zbirokratizirala in da kar 80 odstotkov birokratskih predpisov pride iz Bruslja. Po njegovem mnenju bi morali zato po vzoru reševanja kmetijstva delovati tudi na področju obrti in podjetništva. Na ravni EU so namreč dosegli administrativno poenostavitev za male kmete, ki imajo manj kot 10 hektarjev.
Predsednik Obrtne zbornice za München in Zgornjo Bavarsko Franz Xaver Peteranderl pa je v video nagovoru predstavil ukrepe na področju debirokratizacije v Nemčiji. »Raziskave kažejo, da morajo predvsem obrtniki precejšen del svojega delovnega časa porabiti za birokracijo, saj v nasprotju z velikimi podjetji nimajo strokovnjakov, ampak morajo običajno vse narediti sami,« je pojasnil in dodal, da imajo na Bavarskem t. i. Pakt za svobodo med deželno vlado in podjetji, katerega cilj je predvsem zmanjšanje birokracije. Poleg tega je bil tudi na zvezni ravni nedavno sprejet četrti zakon o zmanjšanju birokracije.
O ključnih zahtevah OZS so na strokovnem panelu v drugem delu foruma spregovorili trije ministri in državna sekretarka.
Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je izrazil razočaranje nad Evropo, ki je v zadnjih letih zbirokratizirala vse, kar je bilo mogoče. »Amerika daje za inovacije veliko več, Kitajci producirajo nemogoče, Evropa pa birokratizira.« Glede demografije pa je Han dejal: »Nekdo bo moral polniti državne blagajne in moramo postati atraktivni za delovno silo. Jaz bi problem reševal v stilu delovnih dovoljenj takoj, kontrola kasneje. Naša stališča se morajo slišati tudi v Evropi. Tu nas čaka kar nekaj dela.«
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je prepričan, da so že naredili napredek na področju vzpostavitve socialnega dialoga. »Tokrat bomo bistveno bolje peljali. Ključno je, da se bo vlada s socialnima partnerjema pogovarjala o izhodiščih zakona, ne pa da se bomo pogovarjali o zakonih pet minut pred dvanajsto. Na ta način bo proces bolje tekel. Druga stvar protokola pa je določba, katere stvari naj se ponovno odpre. Imate mojo besedo, da se bo zakon o evidentiranju ponovno odprl,« je obljubil. Glede zaposlovanja tuje delovne sile je Mesec predstavil več ukrepov, kako bodo podjetja hitreje dobila delavce. Prvi je evropska modra karta za visoko kvalificirano delovno silo, drugi ukrep pripravljajo z MNZ. Gre za vizum D za tiste, ki so v Sloveniji več kot 30 dni in manj od enega leta, tretji ukrep pa so dvostranski sporazumi z državami, denimo s Filipini. V teku pa so še pogajanja s Turčijo, z Japonsko, Makedonijo in tudi z Argentino.
Glede pravilnika o premeščanju bremen je Mesec napovedal, da v prvi fazi inšpektorji ne bodo kaznovali, se bodo pa o spremembah pravilnika prav tako pogovarjali v okviru ESS.
Minister za javno upravo mag. Franc Props je v razpravi dejal, da v državi produciramo okrog 500 predpisov. »Pomembno je, da bi bili pred oblikovanjem predpisov vključeni vsi deležniki. Na portalu Stop birokraciji pa lahko vsi predlagajo poenostavitve. Z zelo premišljeno uporabo teh orodij bomo uspeli zamejiti birokratizacijo,« je med drugim dejal.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance mag. Katja Božič je priznala, da smo v samem vrhu po obremenitvi stroškov plač. »A na to je treba pogledati bolj relativno. Pogledati morda, katere države so pred nami. Nemčija, Francija, Avstrija, Italija so države, kamor naši delavci zelo radi odhajajo. Poleg tega je treba pogledati strukturo davčne obremenitve. Kar dve tretjini te so prispevki za socialno varnost, zdravstveno ter invalidsko in pokojninsko varstvo. Vsako nižanje pomeni manj zbranega denarja. Tu bo potrebna širša družbena razprava, v katero smer želimo iti,« je pojasnila.
Ob robu foruma je Cvar dejal, da gospodarstvo ne sme biti kaznovano zato, ker je uspešno. »Prav zato mora biti nagrajeno. Tako kot nagradimo svoje otroke, ko so uspešni,« je poudaril.
Najpomembnejše letošnje zahteve (TOP 5), za katere OZS pričakuje realizacijo do prihodnjega foruma, so:
- Sistemska ureditev za pohitritev postopkov za zaposlovanje delovne sile iz tujine.
- Odprava administrativnih ovir pri vodenju evidenc delovnega časa.
- Sprememba Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen.
- Breme nadomestil v času bolniškega staleža mora preiti z delodajalca na ZZZS po 20 koledarskih dneh.
- Sprememba dohodninske lestvice in znižanje prispevkov (razvojna kapica).
Letošnja zbirka obsega 137 zahtev, ki se nanašajo na trg dela, zdravstveni sistem, davčne izzive, izobraževalni sistem in znanje za zeleni prehod ter podporno okolje, digitalizacijo in odpravo administrativnih ovir. Celotno publikacijo najdete na povezavi.
OZS zahteve slovenske obrti in podjetništva pripravlja že vse od leta 1991 in jih nato na forumu predstavi vsakokratni vladi. OZS tudi na ta način opozarja na zakone, predpise in administrativne ovire, ki slovenskim obrtnikom in podjetnikom otežujejo poslovanje in zmanjšujejo njihovo konkurenčnost ter aktualni vladi predlaga konkretne rešitve.
