Piše: dr. Metod Berlec
V prihodnjih dneh bo minilo leto dni od katastrofalnih poplav, ki so močno prizadele številne slovenske kraje. Za seboj so pustile opustošenje, vladna koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) pod vodstvom Roberta Goloba pa, kot ugotavlja novinarka Vida Kocjan, tega še vedno ni sanirala.
»Predsednik vlade Golob je takoj po poplavah igral rešitelja za poplavljene ter trosil lažne obljube in upe. Obljubil je po 100 montažnih hiš na mesec in že takrat so iz podjetij, ki te hiše izdelujejo, sporočili, da to ni mogoče. In res. Po letu dni se je izkazalo, da Golob in njegova vladna ekipa za prizadete na poplavljenih območjih niso zagotovili nobene hiše. Poplavljenim so pomagali le zasebniki in nekatere občine. Primer za to je občina Slovenj Gradec, ki je za eno od družin, ki je izgubila dom, zagotovila občinsko zemljišče. Novo montažno hišo pa je za družino zgradilo podjetje Pergola s sedežem v Radljah ob Dravi. Pri tem jim je pomagalo okoli 40 donatorjev iz vse Slovenije. Pa še tu se je zaradi birokratskih postopkov zelo zapletalo. Od maja, ko je bila hiša postavljena, do konca julija se štiričlanska družina ni mogla vseliti.« Šele prejšnji teden se je družina lahko slavnostno vselila v hišo, a ob tem je bilo prav sprevrženo, da se je tega dogodka udeležil tudi predsednik vlade s pribočniki, ki nimajo nikakršnih zaslug za to. Prej nasprotno, zaradi operativne nesposobnosti njegove vlade prizadeti ljudje še vedno čakajo …
Je pa pretekli teden za še eno razočaranje poskrbela Evropska komisija, ki je objavila peto letno poročilo o stanju »vladavine prava« v Evropski uniji. V njem ugotavljajo, da na področju neodvisnosti sodstva ostajajo določene sistemske skrbi, v več članicah ostajajo težave v povezavi z neodvisnostjo javnih medijev. Pri tem je v poročilu za Slovenijo še posebej bizarno, da EK poziva našo državo oz. slovensko vlado k ureditvi financiranja RTV Slovenija. Komisija na podlagi pogovorov »z različnimi deležniki v Sloveniji« ugotavlja, da je nov model upravljanja RTVS pripomogel k njeni neodvisnosti, vendar se sooča s finančno krizo. »Potrebne so spremembe v financiranju, da bi zagotovili ustrezna sredstva.« Nič pa o tem, da se je zgodila totalna politična čistka na RTVS in da si je vladajoča tranzicijska levica politično s pomočjo levičarskih aktivistov povsem podredila ta javni zavod. Drugo priporočilo na področju svobode medijev se nanaša na sprejetje dodatnih zakonodajnih in nezakonodajnih varovalk za zaščito novinarjev, predvsem na spletu. Na EK ocenjujejo, da je od zadnjega poročila, objavljenega julija lani, pri zaščiti novinarjev v Sloveniji prišlo do določenega napredka. Med drugim pričakujejo, da bo določene varovalke prinesla nova medijska zakonodaja, ki je še v pripravi. Izboljšanje pričakujejo tudi na področju državnega oglaševanja v medijih, pri čemer so izpostavili pripravo novih zakonodajnih ukrepov in decembra lani sprejete smernice, ki jih je pripravil vladni urad za komuniciranje.
V teh priporočilih je mogoče zaznati tako stališča, ki jih izraža razvpita in politično pristranska podpredsednica EK Věra Jourová, kot odtise, ki so jih je v njih pustili Golobova vlada, Mirovni inštitut, t. i. nevladne organizacije in levičarski aktivisti, zaposleni na RTVS. Hkrati EK poziva k dokončanju ukrepov za zvišanje plač sodnikov in tožilcev, potem ko slovenske oblasti še niso v celoti uresničile odločbe ustavnega sodišča. No, pri tem poročilu je zanimivo, da je zamujal vsaj tri tedne in da so glavni evropski akterji najprej čakali na oblikovanje levo-desne koalicije, ki je »požegnala« še en mandat Ursule von der Leyen. Takoj po izvolitvi je bilo poročilo objavljeno. V njem EK kritizira države z izrazito desnimi vladami (Italija, Madžarska), hvali pa države, v katerih je v zadnjem času prišlo do obrata na levo, recimo na Poljskem. Čeprav je to letno poročilo rezultat dela dosedanje sestave EK, veliko upanja na spremembe ni. EK bo še naprej vodila ista predsednica, tudi sestava koalicije je zelo podobna kot prej. Očitno je, da je evropska levica tista, ki ima glavni vpliv na delovanje EK, pri čemer ji drži štango desnosredinska Evropska ljudska stranka. Znotraj SDS že potekajo razprave, kako se odzvati. Predsednik SDS Janez Janša je namreč v Bovcu spomnil, da bo bolj kot sestava Evropskega parlamenta na politiko EK v prihodnje vplivala sestava Evropskega sveta oz. vlade posameznih članic EU. Kljub temu je vse več glasov, ki izražajo razočaranje nad povolilnim dogajanjem, saj ni videti »obrata v desno«, v zdravorazumsko evropsko smer.
