Piše: Peter Truden
Tiskovne konference po sejah vlade postajajo vedno večja redkost. Vprašanja medijev ministrom so namreč lahko silno neprijetna zadeva, še zlasti, če vprašanja postavljajo mediji z opozicijsko usmeritvijo. Zato se vlada za tiskovne konference odloča vedno redkeje.
Kot je znano, tiskovne konference vlade potekajo v t. i. hibridni obliki, torej z neposredno udeležbo novinarjev, pa tudi preko zooma. Ob postavljanju vprašanja mora novinar preko zooma aktivirati virtualni “dvig roke”. No, če mu je to seveda sploh omogočeno. Novinarju Demokracije in uredniku deska Gašperju Blažiču so to danes onemogočili. In to ne prvič. Kar pomeni, da lahko tiskovno konferenco spremlja, ne more pa postavljati vprašanj, saj je tehnično upravljanje z možnostmi gostov (novinarjev) izključno v domeni gostitelja, tj. UKOM.
Videti je, da imajo na vladi novinarja Blažiča še posebej v želodcu, vsaj od maja lani, ko je postavljal “nepravična” vprašanja premierju Robertu Golobu. Takrat sicer v živo, vendar v dokaj utesnjenih prostorih, kjer se mora novinar sam prebiti do mikrofona, ob tem pa lahko naleti na težavo, saj je ob prisotnosti televizijskih ekip na tleh zloženih precej opreme, ki močno otežuje gibanje. Nekaj minut pred tem, ko je Blažič prišel do besede, je zaradi navedenih razlogov celo nerodno padel.
Vprašanje, ki ga je postavil in z njim spravil v neroden položaj predsednika vlade, pa je bilo sestajanje Marcela Štefančiča in Tine Gaber. Fotografija obeh na domnevno skrivnem sestanku je namreč zaokrožila po kuloarjih. Nekateri mediji so jo predstavili kot dogovarjanje, kako naprej z javno RTV Slovenija po tem, ko so štirje ustavni sodniki preklicali odločitev petih, da ne sme biti predčasnih menjav celotnega vrha, dokler ne presodijo ustavnosti. “Ne komentiram navedb, ker so v resnici zlonamerne in še izmišljene,” mu je »odgovoril« Golob. Kar sicer ni prvi tak primer, saj je na podoben način Blažič zastavljal vprašanja tudi na prvem koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju. In že takrat naletel na posmeh in odkrito slabo voljo ne samo predstavnikov vlade, ampak tudi režimsko usmerjenih novinarjev, ki so bili tam prisotni.
Na to je opozoril tudi Peter Jančič:
Preden je Golob zavrnil odgovor, je novinarja vprašal, od kod je. In Gašper Blažič je priznal, da je iz tednika Demokracija. Te tednik še ni depolitiziran. https://t.co/jzWzFs4TpQ
— peter jancic (@peterjancic) May 31, 2023
Kot nam je sporočil Blažič, ima od lanskega “trčenja” z Golobom skoraj vedno “tehnične težave”, ko skuša preko zooma postavljati vprašanje. Verjetno zato, ker je eden redkih novinarjev, ki ni “depolitiziran”. Namreč, vlada ob obvestilu medijem o tiskovni konferenci vedno pošlje tudi navodilo, kako sodelovati preko zooma:
Iz posnetka zaslona je razvidno, kje obstaja funkcija za virtualni dvig roke in priglasitev k besedi. Kar naj bi bilo samoumevno pri vseh tovrstnih tiskovnih konferencah vlade.
Blažič pa je poslal posnetek zaslona, iz katerega je razvidno, da funkcija virtualnega dviga roke pri njem ni delovala oziroma ni bila prisotna, zato je protestiral pri UKOM preko pisnega neposrednega sporočila, odgovora pa ni dobil:
Tu velja spomniti tudi na dokaj dobro uglašenost režimskega “novinarskega orkestra”, denimo ob odmevni tiskovni konferenci, ko je Tanja Fajon napovedala izredni kongres SD zaradi pretresa, ki se je zgodil v stranki ob aferi Litijska. Ob tem so določeni SD naklonjeni novinarji zelo aktivno postavljali (sicer dokaj rutinska, a v glavnem ne preveč pretresljiva) vprašanja in praktično niso drugim pustili do besede. No, ko so, pa je bilo že prepozno, saj se je tiskovna konferenca končala, tako da Fajonovi ni bilo treba odgovarjati na neprijetna vprašanja.
