Piše: Anamarija Novak
Življenjska pot mojega moža Janeza je močno zaznamovala najino skupno življenje, čeprav je moja poklicna pot povsem drugačna. Kot njegova življenjska sopotnica spremljam delo in razmišljanje moža, politika, ki je svojemu poslanstvu posvetil vse svoje življenje,” piše v predgovoru knjige Budnica Urška Bačovnik Janša.
Predsednik SDS Janez Janša je izdal novo knjigo Budnica. “Na predlog založbe Nova obzorja bo 10 evrov od vsakega prodanega izvoda knjige pripadlo avtorju kot avtorski honorar in pomoč pri plačilu enormnih sodnih stroškov krivosodnim. Knjiga bo že ta teden v predprodaji. Hvala,” je pred izidom zapisal Janša na družbenem omrežju X. Knjiga je sedaj že v prodaji.
Denar za enormne stroške, ki mu jih je za neuspelo tožbo proti tožilki in sodnikom, ki so vodili skonstruirani sodni proces Patria, prisodilo kranjsko sodišče, bo tako predsednik največje opozicijske stranke zbiral s prodajo omenjene knjige, prav tako pa je za pokritje omenjenih sodnih stroškov prek elektronske javne dražbe na voljo nekaj Janševih osebnih predmetov (glej v nadaljevanju). Je pa Janša napovedal, da bo razlika nad zneskom stroškov krivičnega sojenja v njegovem primeru namenjena za pomoč tistim, ki so prav tako deležni krivega sojenja, med drugim Zvjezdanu Radonjiću, nekdanjemu sodniku, ki ga zaradi pravične sodbe v primeru Novič sodno preganjajo.
Spomnimo, za kaj gre
Janez Janša je tožil nekdanjo državno tožilko Branko Zobec Hrastar ter sodnike Barbaro Klajnšek, Milana Štruklja, Vesno Žalik in Branka Maslešo, ki so sodelovali v sodnem procesu Patria. Sodišče je njegov tožbeni postopek v delu proti nekdanji tožilki in sodnikom (proti državi se še nadaljuje) po izpeljavi enega samega naroka ekspresno zavrnilo, Janši pa naložilo plačilo 30.000 evrov sodnih stroškov. V politično-sodnem konstruktu Patria, kjer so odločali omenjena tožilka ter sodniki in sodnice, je bil Janša sprva obsojen, nato pa je ustavno sodišče vse skupaj razveljavilo, ker je ugotovilo hude kršitve zakona, med drugim, da kaznivo dejanje, za katerega so sodili Janši, sploh ni kaznivo dejanje. Ugotovilo je tudi, da je Masleša kot takratni predsednik vrhovnega sodišča kršil pravico do nepristranskega sojenja, ker se je imenoval v vse sodne senate, vedoč, da bo eden izmed sodnikov, ki bo tisto leto sodil Janši. Janša je odškodninsko tožbo zoper peterico vložil leta 2018.
Urška Bačovnik Janša: “Janez neizmerno ljubi svojo domovino”
“Janez Janša je eden tistih redkih politikov in državnikov, ki se zavedajo, da demokracija sama po sebi (kot oblika vladanja) ne prinese in ne zagotavlja svobode. Za svobodo si je treba prizadevati vsak dan, drugače jo lahko izgubimo, kot jo izgubljamo pod vlado Roberta Goloba. Na to skozi več tekstov in nagovorov opozarja v knjigi Budnica. Hkrati razbija klasični mit, da je uspeh odvisen od okoliščin, na katere nimamo vpliva, ne pa od dela in truda, ki ga vložimo. Pravi, da se ljudje, ki jim leva vlada omejuje svobodo govora in svobodo nasploh, ne smejo prepustiti malodušju, ampak ukrepati. Zato je pomembna glasna budnica ali več budnic, ker sedanja leva vlada preprosto nima kompasa, kar vodi v propad Slovenije, ki je težko in z žrtvami izbojevala osamosvojitev,” je ob izidu Janševe knjige zapisal novinar, urednik in voditelj oddaje Večer v Kavarni Hayek Jože Biščak in dodal, da bo “branje koristilo vsakomur, saj gre za natančno antologijo dogodkov, ki smo jim bili priča med aprilom 2022 in novembrom 2024″. “Janša jih analizira in razkriva srhljivo realnost levičarske vladavine. To je ena tistih knjig, ki te potegne vase in ti da misliti: ali bom še naprej sedel na robu stola in si grizel nohte ali bom nekaj naredil, da bo moje življenje in življenje mojih potomcev boljše.”
Predgovor h knjigi pa je tokrat napisala žena prvaka opozicije Urška Bačovnik Janša, ki je med drugim zapisala: “Janez neizmerno ljubi svojo domovino, kar je v aktualnem političnem prostoru redkost. Upam si trditi, da ga le redkokdo presega. Imeti svoj jezik, ceniti svoje korenine, biti ponosen na svojo identiteto in svojo kulturo so vrednote, ki so temeljni kamni njegovega političnega udejstvovanja. (…) Njegovi ideali, njegova neizmerna ljubezen do naše domovine in vseh ljudi, ki živimo pod Triglavom, zahtevajo celega človeka in še več. Pa vendar se ljubezen ne izključuje. Več kot je damo, bolj raste. To dokazuje tudi Janez, ko mu kljub izzivov polnim dnevom nikoli ne zmanjka energije za že tradicionalno večerno pravljico ali družabno igro. Ko ostali že spimo, se dolgo v noč sliši glas tipkovnice iz njegovega kabineta. V teh poznih urah je nastajala tudi knjiga, ki je pred nami.”
Janša v Budnici: Tranzicija je bila narejena polovičarsko
V knjigi Budnica tako Janša poda natančno analizo levičarske vladavine, v kateri med drugim izpostavi, da je bila “tranzicija v Sloveniji narejena polovičarsko, na nekaterih področjih pa sploh ni bila narejena”. “In to ravno na teh področjih, ki jih mora kulturni marksizem v svoji ideologiji nujno zavzeti. /…/ Socialisti so ugotovili, da je treba ljudi prepričati, da je vse trenutno slabo, da jim bodo lahko prodali svoje ideje. Zato je bil glavni cilj, da prevzamejo medije. Ta pohod skozi institucije je bil v številnih državah relativno počasen. V Sloveniji je bil pohod na oblast nasilen in je bil prevzem zato hiter,” ugotavlja Janša, ki je ob ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve oktobra 2022 dejal, da je “slovenska država utemeljena na vrednotah slovenske osamosvojitve”. “In ne poznam države, v kateri bi se ukinjal muzej, ki obeležuje spomin na njen nastanek.” Tistim, ki Janši radi očitajo izključevanje, pa jim je tudi ob parlamentarnih volitvah aprila 2022 pojasnil: “Mi smo vedno pripravljeni sodelovati za skupno dobro Slovenije, ne glede na to, ali smo v vladi ali opoziciji. In nikoli ne bomo ravnali kot opozicija, ko se je Slovenija borila z epidemijo in smo doživeli vse drugo kot podporo in sodelovanje. Če bomo v opoziciji, bomo ravnali državotvorno.”
Dvojna (levičarska) merila
Veliko prahu pa je nedavno dvignilo kroženje neprimernih fotografij več sodnikov z njihovimi domačimi naslovi in pozivi k nasilju. S kritiko sta se nemudoma odzvala tako pravosodje kot tudi politika, kar je seveda prav, a marsikoga žalosti, da tako odločnega odziva in takojšnjega ukrepanja pristojnih ni bilo v številnih primerih v preteklosti. Veliko groženj je namreč krožilo zlasti v času epidemije, ko je vlado vodil prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša in so bili v veljavi zaščitni ukrepi, ki jih je predlagala zdravstvena stroka. A čeprav je tedaj na družbenih omrežjih Facebook in X večkrat zakrožil Janšev domači naslov, ki je v času prejšnje vlade zasedal mesto premierja, poleg pa so nekateri celo pozivali k nasilju, se na policiji in tožilstvu ni zganil nihče. Politika ni tega enotno obsodila, prav tako niso reagirali, ko so se grožnje pojavljale v obliki fotografij – denimo, ko se je širila fotografija Janše, na kateri je bil viden strel v glavo –, moteče pa se jim niso zdele niti vsakotedenske grožnje, ki so jih izrekali tedanji protivladni protestniki. Kakor koli, Janša je v tem konkretnem primeru obsodil kakršne koli grožnje z nasiljem. “Grožnje z nasiljem so nesprejemljive, toda za levo tranzicijsko kvazielito je težava samo, če kdo grozi njim, če pa kdo grozi nam, je pa vse v redu oziroma se to še spodbuja,” je dejal v nedavnem pogovoru za Radio Ognjišče.
Zobec: “Moti me nereakcija v primeru groženj drugim”
“Obsojam vsakršne grožnje z nasiljem. So nedopustne, nevarne in nesprejemljive v civilizirani družbi, vendar je za vse grožnje treba imeti seveda enako mero,” pa glede opisanih dvojnih meril meni vrhovni sodnik Jan Zobec in dodaja, da je treba vse grožnje obravnavati z enako netoleranco, z enako mero obsojanja, ne glede na to, ali so s temi grožnjami prizadeti naši ali nenaši. Ko se tukaj enkrat začne delati diferenciacijo, razliko, kot jo omenjeni sodnik opaža v zadnjem času, pa je sporočilo jasno – to pa je, da nekateri imajo človekove pravice, da je varnost nekaterih zelo pomembna, drugih pa ne. “To je tisto, kar seveda vsakogar zmoti. Ne moti me ta reakcija sedaj, moti me nereakcija v primeru groženj drugim, ki niso ideološko, politično in še kako drugače zavezniki in somišljeniki tistih, ki imajo odprte vse medijske kanale ali pa so lastniki teh kanalov,” je še prepričan Zobec.
Janša dal na e-dražbo tudi vojaško uniformo iz časa osamosvajanja
Janša mora plačati okoli 30 tisoč evrov stroškov – tolikšen znesek je s sklepom odredilo kranjsko sodišče, potem ko je Janša od nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar ter sodnikov Barbare Klajnšek, Milana Štruklja, Vesne Žalik in Branka Masleše ter države zahteval plačilo odškodnine. Vložil je tožbo zaradi krivične sodbe oz. s tem povezane odgovornosti imenovanih. Sodišče je v primeru imenovanih opravilo samo eno obravnavo, ki je trajala manj kot tri ure, nato pa brez izvajanja kakršnih koli dokazov navedene sodnike in tožilko oprostilo. Janši pa je v roku 15 dni naložilo plačilo sodnih stroškov. Na sklep ni pritožbe. Obravnave v nadaljevanju pa sodišče doslej še ni opravilo. Ko je bila javnost obveščena o odrejenih sodnih stroških, so številni na družbenih omrežjih Janši ponudili pomoč. Svetovali so mu, naj s strokovnjaki najde način za pomoč. Janša je nato objavil, da bo svoje stvari prodal organizirano, prek elektronske javne dražbe, v prodajo pa je ponudil več osebnih predmetov.