Piše: Maruša Opeka
Kot določa Uredba Evropske unije o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, je nutrija na seznamu vrst, za katere veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Vrste s seznama je prepovedano vnašati v EU, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje.
Leta 2019 je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani naročil izdelavo projektne naloge Naravovarstvena problematika nutrije (Myocastor coypus) in pižmovke (Ondatra zibethicus) v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Zaradi »dlje časa vzpostavljene populacije nutrije in pižmovke, mogočih stalnih imigracij iz (urbanih) območij brez (trenutno) kakršnekoli regulacije ali kontrole populacije, velikih zakonskih omejitev pri načinih odstranjevanja osebkov nutrije in pižmovke, posledične nezanesljivost uspešnosti iztrebljenja ter ne nazadnje neinformirane in neozaveščene družbe, ki bi lahko intenzivno nasprotovala sprejetim ciljem iztrebljanja,« so v študiji predlagali, da se pri upravljanju populacij nutrije in pižmovke postavijo cilji intenzivnega nadzorovanja oziroma zmanjševanja populacije. Za zmanjšanje številčnosti nutrije (pa tudi pižmovke) so poleg že obstoječega odstrela v okviru lovskoupravljavskih načrtov predlagali odlov s pomočjo živolovnih pasti. »Če bodo v tem času vzpostavljeni pogoji, ki bodo omogočali sprejetje drugačnih ciljev in strategije upravljanja z obravnavanima populacijama, je po tem obdobju smiselno upravljavski načrt in strategijo upravljanja revidirati,« so zapisali v študiji.
Pavšalne obtožbe
Odlov bi se moral na podlagi septembra lani izdane odločbe ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano začeti izvajati 1. avgusta, vendar so v bran nutrijam stopili predstavniki nevladnih organizacij in društev. Organizacija Alpe Adria Green je zoper odločbo ministrstva vložila zahtevo za obnovo postopka in za zadržanje odlova, Helsinški monitor Slovenije za človekove pravice pa je na ustavno sodišče vložil pobudo za presojo odredbe glede izvajanja odločbe o odlovu nutrij. Kmetijskemu ministrstvu je 20 društev predalo tudi več kot 24.000 podpisov peticije, ki nasprotuje odlovu nutrij in ki poziva k razglasitvi takojšnjega moratorija na odlov. Izmed nasprotnikov odlova je izstopalo predvsem nasprotovanje Tine Gaber, partnerke predsednika Vlade RS Roberta Goloba. V videoposnetku »Resnično ozadje poboja nutrij« Tina Gaber ocenjuje, da sicer omenjena študija ne predstavlja koruptivnega dejanja, ampak naj bi bil v njej izražen motiv za sistemsko korupcijo. V študiji je ocenjeno, da je za celotno obdobje šestih let višina stroškov naravovarstvenega upravljanja populacij nutrije in pižmovke 539.929,70 evrov. »Našla je korupcijo! Spornih je pol milijona evrov, ki jih sicer ni najti v razrezu proračuna, a so po njenem mnenju sporni,« se je na izjave Tine Gaber odzval predsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) mag. Lado Bradač, ki jih sprva sploh ni želel komentirati, pa si je zaradi razočaranega in vznemirjenega članstva premislil. »Neumnosti, ki jih poslušamo v teh posnetkih, kot predsednik LZS nisem želel komentirati. Žal so lovci vznemirjeni, razočarani in pozivajo k odločnejšemu odzivu LZS. Toda nemogoče je komentirati celo vrsto pavšalnih obtožb Gabrove na račun lovcev, ker jih v posnetku celo sama negira. Sam osebno razumem, da partnerka predsednika vlade ne ve, da lovska družina ne deli dobička oziroma prihodkov! Smo neprofitna organizacija, ki prihodke vse od svoje ustanovitve vrača v naravo vse, kar je pridobila z upravljanjem v naravi. Že po zakonu o društvih smo torej zgolj in le nedobičkonosna organizacija! Lovci letno opravijo ob tem okoli 600.000 evidentiranih volonterskih ur v naravi, v loviščih, s katerimi upravljajo!« je jasen Bradač.
Gonja proti lovcem
Razočaran je, ker lahko danes očitno vsakdo vsepovprek govori o sistemski korupciji in obtožuje lovce! V študiji sta obravnavana problem invazivnih vrst in mogoče rešitve, država pa je dolžna spoštovati usmeritve EU in jih tudi izpolnjevati. Ne študija, ampak resorno ministrstvo bo moralo najti sredstva in določiti metode reševanja problema v skladu s smernicami EU. Pri tem pa niti ni nujno, da bomo lovci sodelovali. »Kje je torej teh 539.929,70 evra? Lovske družine niso prejele nobenega denarja, pa verjetno od vseh naredimo največ za reševanje problemov s to invazivno vrsto. Zato tudi lovce zanima, kje je ta davkoplačevalski denar!« pravi Bradač. Kritičen je do blatenja lovcev: »Ko teče beseda o lovu, upravljanju z medvedom, risom, volkom ali jelenjadjo, lovec ne bi smel biti prisoten, kdo pa naj bo? Ko poslušamo te pavšalne obtožbe, ni nikjer nobenih argumentov, s katerimi bi ovrgli katerokoli strokovno trditev. Nobena trditev iz študije ni ovržena! V primeru upravljanja z medvedom celo upravno sodišče potrdi, da vemo, kaj je trajnostno upravljanje, ter znamo strokovno in argumentirano obravnavati še tako zahtevne probleme. Zato sem prepričan, da se bo tudi v primeru nutrij potrdilo, da so bila strokovna izhodišča na projektih, pri katerih so sodelovali znanstveniki (tudi če so v svojem prostem času lovci), pravilna in temeljijo na znanstvenih izhodiščih.«
Kljub zahtevi za obnovo postopka in za zadržanje odlova pa naj bi se nadaljevale priprave na odlov. Operativni del odlova nutrij na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje naj bi se namesto v začetku začel konec avgusta oziroma v začetku septembra.
